Poglavje 66

Na šotorskem prazniku

ŠE NE tri leta po svojem krstu je Jezus že slaven. Več tisoč ljudi je že videlo njegove čudeže in o njegovih dejanjih se šušlja po vsej deželi. Ko se tako vse zgrinja na šotorski praznik v Jeruzalem, se ozirajo za njim. ”Kje je tisti?“ jih zanima.

Sicer pa o Jezusu krožijo nasprotujoča si mnenja. ”Dober človek je,“ pravijo eni. ”Ni, ljudi zavaja,“ trdijo drugi. Prvi praznični dan vsevprek šušljajo o tem. Nihče pa ni tako pogumen, da bi se javno potegnil za Jezusa. Ljudstvo se namreč boji maščevanja judovskih voditeljev.

Ko se praznovanje preveša že v drugo polovico, pride Jezus. Gre naravnost v tempelj, kjer se ljudje kar ne morejo načuditi njegovemu pronicljivemu poučevanju. Jezus ni pač nikoli hodil v rabinske šole, zato se Judje začudeno sprašujejo: ”Kako ta pozna svete knjige, ko se ni učil?“

”Moj nauk ni moj“, razlaga Jezus, ”temveč tistega, ki me je poslal. Če hoče kdo spolnjevati njegovo voljo, bo spoznal, ali je to, kar učim, od Boga, ali govorim sam od sebe.“ Jezusov nauk se tesno veže z Božjim zakonom. Zato bi moralo biti jasno, da ne išče svoje, ampak Božjo slavo. ”Ali vam ni Mojzes dal postave?“ jih vpraša Jezus. In jih že ošteje: ”Vendar je nobeden med vami ne spolnjuje.“

”Zakaj me hočete umoriti?“ jih na lepem vpraša.

Množica, najbrž gostujoči na praznovanju, ne ve ničesar o takih nakanah. Ne gre jim v glavo, da bi kdo hotel umoriti tako čudovitega učitelja. Zato že mislijo, da z Jezusom ni vse v redu, da mu pride kaj takega na misel. ”Hudega duha imaš,“ mu zabrusijo. ”Kdo te hoče umoriti?“

Judovski voditelji pa Jezusu res želijo smrt, čeprav si množica tega ne more misliti. Ko je Jezus pred letom in pol ozdravil nekega človeka v soboto, so ga že hoteli ubiti. Zato jim Jezus z vprašanjem pokaže na njihovo nespamet, češ: ”Če torej človek lahko v soboto prejme obrezo in s tem ne krši Mojzesove postave, zakaj se jezite nad menoj, ker sem v soboto ozdravil celega človeka? Ne sodite po videzu, ampak po pravici.“

Zdaj se oglasijo Jeruzalemčani, ki razmere poznajo: ”Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? Pa glejte, javno govori in mu nič ne rečejo. Kaj so tudi voditelji spoznali, da je on Kristus?“ Ti Jeruzalemčani tudi povedo, zakaj Jezus po njihovem ne more biti Kristus: ”Toda o njem vemo, odkod je; kadar pa pride Kristus, nihče ne bo vedel, odkod je.“

Jezus jih odbije: ”Vi me poznate in tudi veste, odkod sem. Vendar nisem prišel sam od sebe, temveč me je poslal tisti, ki je resnicoljuben, in tega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.“ V tem ga že hočejo prijeti, najbrž da bi ga zaprli ali pa dali ubiti. Stvar pa jim uide iz rok, ker še ni napočil čas, ko naj bi Jezus umrl.

Vendar pa mnogi vendarle verujejo v Jezusa. In tako je tudi prav. Kajti hodil je po vodi, stišal vetrove, umiril razburkano morje, čudežno nahranil tisoče z nekaj hlebi kruha in z nekoliko ribami, ozdravljal je bolne, hromi so shodili, slepi so videli, ozdravljal je gobavce in celo obujal mrtve. Zato se ljudje sprašujejo: ”Bo mar Kristus, kadar pride, storil več znamenj, kakor jih je storil ta?“

Ko farizeji slišijo, kaj se šušlja med množico, skupaj z velikimi duhovniki pošljejo uslužbence, ki naj Jezusa primejo. Janez 7:11-32

▪ Kdaj Jezus prispe na šotorski praznik in kaj se šušlja o njem?

▪ Zakaj najbrž nekateri rečejo, da ima hudega duha?

▪ Kaj o Jezusu menijo Jeruzalemčani?

▪ Zakaj mnogi verujejo v Jezusa?