Poglavje 19

Jezus pouči Samarijanko

NA POTI iz Judeje v Galilejo Jezus in učenci potujejo čez samarijske kraje. Utrujeni od poti se proti poldnevu ustavijo ob nekem vodnjaku blizu mesta Sihar. Ta vodnjak je pred stoletji izkopal Jakob, ohranjen pa je vse do danes. Stoji poleg sodobnega mesta Nablus.

Medtem ko Jezus počiva, gredo njegovi učenci v mesto, da bi kupili hrano. Ko pride neka Samarijanka k vodnjaku po vodo, jo Jezus poprosi: ”Daj mi piti!“

Judje in Samarijani se sicer na splošno ne družijo zaradi starodavnih predsodkov. Zato ženska presenečeno vpraša: ”Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?“

”Če bi poznala,“ ji Jezus odgovori, ”kdo je, ki ti pravi: ’Daj mi piti,‘ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.“

”Gospod,“ mu reče, ”nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Odkod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam, njegovi sinovi in njegova živina?“

”Vsak, ki pije to vodo, bo spet žejen,“ pripomni Jezus. ”Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje.“

”Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in mi ne bo treba hoditi semkaj zajemat,“ mu reče ženska.

Sedaj ji Jezus pravi: ”Pojdi in pokliči svojega moža in se vrni!“

Ženska mu odgovori: ”Nimam moža.“

Jezus njeno izjavo potrdi. ”Dobro si rekla: ’Nimam moža‘; kajti pet mož si imela, in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož.“

Ženska je presenečena: ”Gospod, vidim, da si prerok.“ Ko pravi, da so Samarijani ”molili na tej gori [Garizim, ki je tam blizu], vi [Judje] pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti“, s tem pokaže svoje zanimanje za duhovne stvari.

Jezus poudari, da je vseeno, kje se moli Boga. ”Pride pa ura,“ reče, ”ko bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih molivcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.“

To na žensko naredi globok vtis. ”Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus,“ mu odvrne. ”Ko pride, nam bo vse oznanil.“

”Jaz sem; jaz, ki govorim s teboj,“ se ji Jezus odkrije. Pomislimo! Ženski, ki gre po vodo opoldan, ker bi se verjetno rada ognila srečanju z drugimi ženskami iz mesta, ki jo zaradi njenega življenja prezirajo, Jezus nakloni čudovito milost. Kar naravnost ji pove, kar ni še nikomur odkrito priznal. In kaj se zgodi potem?

Mnogi Samarijani verujejo

Učenci, ki se s kupljeno hrano vrnejo iz Siharja, Jezusa najdejo pri Jakobovem vodnjaku, kjer so se prej razšli, da se pogovarja s Samarijanko. Ko pridejo k vodnjaku, pusti ženska vrč za vodo tam in odide v mesto.

Stvari, katere ji je Jezus povedal, nanjo zelo vplivajo, zato ljudem v mestu govori: ”Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila.“ Da bi zbudila njihovo radovednost, jih še vpraša: ”Kaj, če je on Kristus?“ Vprašanje zadene v črno — ljudje se hočejo sami prepričati.

Medtem učenci ponujajo Jezusu, naj je, kar so prinesli iz mesta. Vendar jim reče: ”Jaz uživam hrano, ki je vi ne poznate.“

”Menda mu ni kdo prinesel jesti?“ se sprašujejo učenci. Jezus pa jim reče: ”Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in dovršim njegovo delo. Ali ne pravite vi: ’Še štiri mesece in žetev je tu?‘“ Jezus jih nato opozori na duhovno žetev: ”Povzdignite oči in poglejte polja, da so že zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejavec in žanjec.“

Morda Jezus že vidi velik učinek pogovora s Samarijanko — da bodo mnogi zaradi njenega pričevanja postali verni. Ljudem iz mesta namreč govori: ”Vse mi je povedal, kar sem storila.“ Ko Siharčani pridejo k njemu k vodnjaku, ga prosijo, naj ostane in jim pove še več. Jezus povabilo sprejme in ostane pri njih dva dni.

Še veliko več Samarijanov, ki poslušajo Jezusa, začne vanj verovati. Tisti ženski pa rečejo: ”Ne verujemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo ga namreč slišali in vemo, da je on zares zveličar sveta.“ Samarijanka je gotovo lep primer, kako lahko govorimo o Kristusu, da bi zbudili zanimanje in bi poslušalci hoteli zvedeti še več!

Spomnimo se, da se to godi štiri mesece pred žetvijo — verjetno žetvijo ječmena, ki ga v Palestini žanjejo spomladi. Torej je sedaj november ali december. To pomeni, da so po pashi leta 30 našega štetja. Jezus in učenci približno osem mesecev učili in krščevali po Judeji. Sedaj gredo proti svojim domačim krajem v Galileji. Kaj jih čaka tam? Janez 4:3-43

▪ Zakaj je Samarijanka presenečena, da se Jezus z njo pogovarja?

▪ Kaj ji Jezus pove o živi vodi in o tem, kje častiti Boga?

▪ Kako se ji Jezus odkrije, in zakaj je to tako presenetljivo?

▪ Kaj oznani Samarijanka, in s kakšnim uspehom?

▪ Kakšna je zveza med Jezusovo hrano in žetvijo?

▪ Kako lahko ugotovimo, koliko časa je trajala Jezusova služba v Judeji po pashi leta 30 našega štetja?