Osemindvajseto poglavje

Zopet raj!

Izaija 35:1–10

1. Zakaj se mnoge vere oklepajo upanja na življenje v raju?

»ZDI se, da je nostalgija po raju eno od močnih hrepenenj, ki prevevajo človeška bitja. Morda je celo najmočnejše in najbolj trdovratno od vseh. Takšno ali drugačno hrepenenje po raju je očitno na vsakem nivoju verskega življenja,« piše v The Encyclopedii of Religion. Takšna nostalgija je povsem naravna, saj iz Biblije spoznavamo, da se je človeško življenje začelo v raju, prelepem vrtu, v katerem ni bilo bolezni ne smrti. (1. Mojzesova 2:8–15) Zato ni prav nič presenetljivega, da se veliko ver po svetu oklepa upanja na prihodnje življenje v takšnem ali drugačnem raju.

2. Kje lahko najdemo resnično upanje na prihodnji raj?

² V Bibliji lahko na mnogih mestih beremo o resničnem upanju na prihodnji raj. (Izaija 51:3) Odlomek iz Izaijevega prerokovanja, zapisan v 35. poglavju, denimo opisuje preobrazbo pustinje v vrtovom podobne parke in rodovitna polja. Opisuje tudi, kako je slepim vrnjen vid, kako lahko nemi govorijo ter gluhi slišijo. V tem obljubljenem raju prav tako ni žalosti niti vzdihovanja, kar kaže, da tudi smrti ni več. Zares prelepa obljuba! Kako pa naj bi te besede razumeli? Ali je v njih tudi upanje za nas danes? Ob pregledovanju tega poglavja Izaijeve knjige bomo dobili odgovor na ti vprašanji.

 Pusta dežela se veseli

3. Kakšno preobrazbo bo po Izaijevi prerokbi doživela dežela?

³ Izaijeva navdihnjena prerokba o zopet vzpostavljenem raju se začenja z naslednjimi besedami: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža. Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju; slava libanonska ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Gledali bodo slavo GOSPODOVO, lepoto Boga našega.« (Izaija 35:1, 2)

4. Kdaj in kako domovina Judov dobi videz pustinje?

⁴ Izaija te besede napiše okoli leta 732 pr. n. š. Kakih 125 let pozneje Babilonci porušijo Jeruzalem, Jude pa pošljejo v pregnanstvo. Njihova domovina ostane nenaseljena, zapuščena. (2. kraljev 25:8–11, 21–26) Tako se izpolni Jehovovo svarilo, da bo Izrael moral v pregnanstvo, če se bo izkazal za nezvestega. (5. Mojzesova 28:15, 36, 37; 1. kraljev 9:6–8) Medtem ko je hebrejski narod ujetnik v tuji deželi, za njihova dobro namakana polja in sadovnjake 70 let nihče ne skrbi, tako da se spremenijo v pravo pustinjo. (Izaija 64:10; Jeremija 4:23–27; 9:10–12)

5. a) Kako so v deželi zopet vzpostavljene rajske razmere? b) V katerem pomenu ljudstvo ‚gleda slavo GOSPODOVO‘?

⁵ Vendar Izaijeva prerokba napoveduje, da dežela ne bo ostala pusta za vedno. Zopet bo obnovljena v pravi pravcati raj. Dana ji bo »slava libanonska« in »lepota Karmela in Sarona«. * Kako? Judje lahko po vrnitvi iz  pregnanstva spet obdelujejo in namakajo svoja polja, njihova dežela pa postane spet nadvse rodovitna, kakor je bila poprej. Zasluge za vse to ima edinole Jehova. To, da lahko Judje zdaj uživajo takšne rajske razmere, gre pripisati samo njegovi volji, podpori in blagoslovu. Če priznavajo Jehovovo roko pri tej neverjetni preobrazbi dežele, vidijo ‚slavo GOSPODOVO, lepoto Boga [svojega]‘.

6. Katera pomembna izpolnitev Izaijevih besed je očitna?

⁶ V obnovljeni Izraelovi deželi pa pride do še pomembnejše izpolnitve Izaijevih besed. Izraelci so bili duhovno mnogo let v suhem, puščavskem stanju. Ko so bili še ujetniki v Babilonu, je bilo čisto čaščenje zelo omejeno. Tam ni bilo templja, oltarja, niti organiziranega duhovništva. Ustavljeno je bilo vsakodnevno žrtvovanje. Izaija pa zdaj napoveduje preobrat. Pod vodstvom mož, kot so Zerubabel, Ezra in Nehemija, se predstavniki iz vseh 12 Izraelovih rodov vrnejo v Jeruzalem, obnovijo tempelj in spet svobodno častijo Jehova. (Ezra 2:1, 2) To je resnično duhovni raj!

Napolnjeni z duhom

7., 8. Zakaj judovski pregnanci potrebujejo pozitivno stališče in kako so Izaijeve besede v spodbudo?

⁷ Besede iz 35. poglavja Izaija zvenijo veselo. Prerok oznanja svetlo prihodnost za skesani narod. In vse to govori s prepričanjem in optimizmom. Pregnani Judje takšno prepričanje in optimizem potrebujejo dvesto let pozneje, na pragu svoje osvoboditve. Jehova jih po Izaiju preroško spodbuja: »Pokrepčajte onemogle roke in šibeča se kolena utrdite! Recite njim, ki so plašljivega srca: Srčni bodite, ne bojte se! Glejte, Bog vaš se bliža, maščevanje  prihaja, povračilo Božje; on sam pride rešit vas!« (Izaija 35:3, 4)

⁸ Konec dolgega pregnanstva je čas, ko je treba nekaj ukreniti. Perzijski kralj Cir, po katerem se je Jehova maščeval zoper Babilon, je namreč oznanil, naj se v Jeruzalemu obnovi Jehovovo čaščenje. (2. letopisov 36:22, 23) Tisoče hebrejskih družin se mora dobro pripraviti, da bi se lahko podalo na nevarno potovanje iz Babilona v Jeruzalem. Ko pa bodo tja prispeli, si bodo morali postaviti primerne bivalne prostore in se pripraviti na velikansko nalogo, na obnovo templja in mesta. Nekaterim Judom v Babilonu se vse to morda zdi le prevelika naloga. Vendar zdaj ni čas za šibkost ali zaskrbljenost. Judje se morajo med sabo krepiti in zaupati v Jehova. On jim namreč zagotavlja, da jih bo rešil.

9. Katero sijajno obljubo dobijo Judje, ki se vračajo domov?

 ⁹ Vsi, ki bodo izpuščeni iz ujetništva v Babilonu, se bodo lahko upravičeno veselili, saj bo po vrnitvi v Jeruzalem pred njimi sijajna prihodnost. Izaija namreč napoveduje: »Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval.« (Izaija 35:5, 6a)

10., 11. Zakaj imajo Izaijeve besede glede vračajočih se Judov gotovo duhovni pomen in na kaj merijo?

¹⁰ Jehova ima očitno v mislih duhovno stanje svojega ljudstva. Ker se je to nekdaj vedlo odpadniško, je bilo kaznovano s 70 leti ujetništva. Vendar Jehova svojega ljudstva ni discipliniral tako, da bi ga udaril s slepoto, gluhostjo, hromostjo in nemostjo. Potemtakem obnova izraelskega naroda ne pomeni ozdravljenja telesnih hib. Jehova bo vrnil to, kar je bilo izgubljeno, duhovno zdravje namreč.

¹¹ Skesani Judje so ozdravljeni tako, da dobijo nazaj duhovne čute: duhovni vid in zmožnost slišati, ubogati in govoriti Jehovovo besedo. Zavedati se začno tega, da si morajo ostati blizu z Jehovom. S svojim lepim vedenjem ‚prepevajo‘ radostno hvalo svojemu Bogu. Nekdaj ‚hromi‘ zdaj postane vnet in zagnan v čaščenju Jehova. V prenesenem pomenu bo »skakal kakor jelen«.

Jehova poživi svoje ljudstvo

12. Kako zelo bo Jehova blagoslovil deželo z vodo?

¹² Zelo težko si je zamišljati raj brez vode. Prvotni raj v Edenu je imel vode v obilju. (1. Mojzesova 2:10–14) Tudi dežela, ki jo je dobil Izrael, je bila ‚dežela potokov, studencev in jezer‘. (5. Mojzesova 8:7) Zato je primerno, da zdaj Izaija obljubi nekaj poživljajočega: »Privrele  so v puščavi vode in potoki v samoti. Peščeno zrcaljenje se je izpremenilo v jezero in žejna tla v vrelce vodá; v brlogu šakalov, kjer leže, bode trava s trstjem in bičjem [papirjevcem, NW].« (Izaija 35:6b, 7) Ko bodo Izraelci spet začeli skrbeti za deželo, bo pusta področja, kjer so nekdaj lomastili šakali, prekrivalo bujno zelenje. Suha in prašna tla se bodo spremenila v ‚močvirje‘, kjer raste papirjevec in drugo vodno trstičje. (Job 8:11)

13. Katere duhovne vode bo obnovljeni narod imel v obilju?

¹³ Še pomembnejša pa je duhovna voda, resnica, katere bodo Judje, ki se bodo vrnili, imeli v obilju. Jehova jih bo po svoji Besedi oskrbel s spoznanjem, spodbudo in tolažbo. Poleg tega bodo zvesti starejši možje in princi »kakor potoki vodá na suhem kraju«. (Izaija 32:1, 2) Možje, ki podpirajo čisto čaščenje, na primer Ezra, Hagaj, Jesua, Nehemija, Zaharija in Zerubabel, bodo res  živo pričevanje o izpolnitvi Izaijeve prerokbe. (Ezra 5:1, 2; 7:6, 10; Nehemija 12:47)

»Pot svetosti«

14. Opišite pot od Babilona do Jeruzalema.

¹⁴ Predno pa bodo zdaj še pregnani Judje lahko zaživeli v takšnih dobesednih in duhovnih rajskih razmerah, morajo opraviti dolgo in nevarno pot od Babilona do Jeruzalema. Če bi šli po najkrajši poti, bi morali prepotovati 800 kilometrov, in to po pustem in odljudenem področju. Če pa bi izbrali manj nevarno pot, bi morali prepotovati 1600 kilometrov. Po kateri koli poti bi torej šli, bi to pomenilo, da bodo morali biti več mesecev izpostavljeni vremenskim dejavnikom in nevarnosti, da jih napadejo zveri ali zverinski ljudje. Kljub temu pa tisti, ki verjamejo Izaijevi prerokbi, niso preveč zaskrbljeni. In zakaj ne?

15., 16. a) Kako Jehova zaščiti zveste Jude na njihovi poti domov? b) V katerem drugem pomenu Jehova Judom omogoči varno pot?

¹⁵ Jehova po Izaiju obljublja: »Tam [bode] cesta in pot, ki se bo imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil oskrunjeni, temuč bode zanje same; kdor hodi po tej poti, tudi nespametni, ne more zaiti. Tam ne bode leva in nobena zver silovita ne pride nanjo in je ne bode najti tam; a odrešenci pojdejo po njej.« (Izaija 35:8, 9) Jehova hoče svoje ljudstvo privesti nazaj! Oni so njegovi »odrešenci« in zagotavlja jim, da jih bo na poti domov varoval. Pa je od Babilona do Jeruzalema res kaka utrjena, dvignjena in ograjena pot? Ne, toda Jehovova zaščita na potovanju bo za ljudstvo tako zanesljiva, kakor bi res hodili po takšni poti. (Primerjaj Psalm 91:1–16.)

¹⁶ Judje so zaščiteni tudi pred duhovnimi nevarnostmi. Ta figurativna cesta se imenuje »Pot svetosti«. Tisti,  ki ne spoštujejo svetih stvari ali pa so duhovno nečisti, ne izpolnjujejo pogojev, da bi potovali po njej. Takšni v obnovljeni deželi niso zaželjeni. Tisti, ki so priznani, imajo pravi motiv. Na Judovo in v Jeruzalem se ne vračajo v duhu nacionalnega ponosa ali zaradi lastnih koristi. Duhovno naravnani Judje se zavedajo, da je glavni razlog za njihovo vrnitev ta, da v tej deželi obnovijo čisto čaščenje Jehova. (Ezra 1:1–3)

Jehovovo ljudstvo se veseli

17. Kako je Izaijeva prerokba tolažila zveste Jude med njihovim dolgim pregnanstvom?

¹⁷ Petintrideseto poglavje Izaijevega prerokovanja se konča veselo: »Odrešenci GOSPODOVI se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem, in večno veselje bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.« (Izaija 35:10) Ujeti Judje, ki jim je bila ta prerokba v času pregnanstva v tolažbo in jim vlivala upanje, so se morda spraševali, kako se bodo njene podrobnosti izpolnile. Verjetno marsičesa v prerokbi niso razumeli. Kljub temu pa jim je bilo kristalno jasno, da se bodo ‚povrnili ter prišli na Sion‘.

18. Kako namesto žalosti in zdihovanja v Babilonu zavladata veselje in radost v obnovljeni deželi?

¹⁸ Tako leta 537 pr. n. š. kakih 50.000 mož (tudi več kot 7000 sužnjev) skupaj z ženami in otroki s popolnim zaupanjem v Jehova opravi štirimesečno potovanje v Jeruzalem. (Ezra 2:64, 65) Samo nekaj mesecev pozneje že na novo pozidajo Jehovov oltar, s čimer pripravijo vse potrebno za popolno obnovo templja. Dvesto let stara Izaijeva prerokba se tako izpolni. Narod se zdaj nič več ne žalosti in zdihuje, tako kot v Babilonu, temveč se veseli in radosti v obnovljeni deželi. Jehova je izpolnil  svojo obljubo. Raj, dobesedni in duhovni, je obnovljen!

Rojstvo novega naroda

19. Zakaj je treba povedati, da se je Izaijeva prerokba v šestem stoletju pr. n. š. izpolnila le v omejenem obsegu?

¹⁹ Seveda pa se 35. poglavje Izaijeve knjige v šestem stoletju pr. n. š. izpolni le v omejenem obsegu. Judje, ki se vrnejo v domovino, rajske razmere uživajo le nekaj časa. Čisto čaščenje sčasoma pokvarijo krivi verski nauki in nacionalizem. Tako se Judje v duhovnem pogledu spet žalostijo in zdihujejo. Nazadnje jih Jehova tudi zavrne, da niso več njegovo ljudstvo. (Matevž 21:43) Zaradi ponovne neposlušnosti njihovo veselje ni trajno. In vse to kaže še na eno, večjo izpolnitev 35. poglavja Izaijeve knjige.

20. Kateri novi Izrael se je pojavil v prvem stoletju n. š.?

²⁰ Ob času, ki ga je določil Jehova, se je pojavil še en, in sicer duhovni Izrael. (Galatom 6:16) Jezus je med svojo zemeljsko službo pripravil vse potrebno za rojstvo  tega naroda. Obnovil je čisto čaščenje in z njegovimi nauki je spet začela teči voda resnice. Ozdravljal je telesno in duhovno bolne. Z oznanjevanjem dobre novice o Božjem kraljestvu se je razlegalo radostno petje. Oslavljeni Jezus je sedem tednov po smrti in vstajenju ustanovil krščansko občino, duhovni Izrael, sestavljen iz Judov in drugih, odkupljenih z Jezusovo prelito krvjo, rojenih kot Božji duhovni sinovi in Jezusovi bratje ter maziljenih s svetim duhom. (Dejanja 2:1–4; Rimljanom 8:16, 17; 1. Petrov 1:18, 19)

21. Na katere dogodke v zvezi s krščansko občino v prvem stoletju bi lahko gledali kot na izpolnitev nekaterih vidikov Izaijeve prerokbe?

²¹ Ko je apostol Pavel pisal članom duhovnega Izraela, je takole citiral besede iz Izaijeve knjige 35:3: »Dvignite omagujoče roke in šibeča se kolena.« (Hebrejcem 12:12) Očitno so se torej besede iz 35. poglavja Izaijeve knjige v prvem stoletju n. š. res izpolnile. Jezus in njegovi učenci so po čudežu dobesedno vračali slepim vid in gluhim sluh. Povzročali so, da so »hromi« hodili in nemi spregovorili. (Matevž 9:32; 11:5; Lukež 10:9) Še pomembnejše pa je to, da so ljudje pravega srca pobegnili iz krive vere in prišli v duhovni raj, ki je vladal v krščanski občini. (Izaija 52:11; 2. Korinčanom 6:17) Tudi ti ubežniki so, podobno kakor Judje, ki so se iz Babilona vračali domov, ugotovili, da je bistven pozitiven in pogumen duh. (Rimljanom 12:11)

22. Kako so se iskreni kristjani, ki so iskali resnico, v novodobnem času znašli v babilonskem ujetništvu?

²² Kako pa je danes? Ali ima Izaijeva prerokba še kakšno izpolnitev, še popolnejšo, povezano z današnjo krščansko občino? Ima. Po smrti apostolov se je število pravih maziljenih kristjanov zelo zmanjšalo in na svetovnem prizorišču so začeli naraščati lažni kristjani,  »ljuljka«. (Matevž 13:36–43; Dejanja 20:30; 2. Petrov 2:1–3) Celo v 19. stoletju, ko so se iskreni posamezniki že začeli ločevati od tako imenovanega krščanstva in iskati čisto čaščenje, je bilo njihovo razumevanje še vedno omadeževano z nesvetopisemskimi nauki. Leta 1914 je bil Jezus ustoličen za Mesijanskega kralja, toda kmalu zatem so se ti iskreni iskalci resnice znašli v navidez nič kaj obetavnem položaju. Narodi so, kakor je napovedovala prerokba, ‚začeli vojno proti njim in jih premagali‘, s čimer so bili zadušeni vsi poizkusi teh iskrenih kristjanov, da bi oznanjali dobro novico. Dejansko so se znašli v babilonskem ujetništvu. (Razodetje 11:7, 8, SSP)

23., 24. Kako vse se Izaijeve besede izpolnjujejo med Božjim ljudstvom od leta 1919?

²³ Leta 1919 pa so se razmere vendarle spremenile. Jehova je svoje ljudstvo izpeljal iz ujetništva. Začeli so opuščati krive nauke, ki so prej kvarili njihovo čaščenje, in bili tako ozdravljeni. Prišli so v duhovni raj, ki se še danes širi po vsej zemlji. Duhovno slepi se učijo gledati in gluhi poslušati – vse pozornejši so na delovanje Božjega svetega duha in se stalno zavedajo, da morajo biti blizu Jehova. (1. Tesaloničanom 5:6; 2. Timoteju 4:5) Pravi kristjani niso več nemi, temveč vneto ‚pojejo‘, oznanjujejo biblijsko resnico drugim. (Rimljanom 1:15) Tisti, ki so bili nekoč duhovno slabotni ali ‚hromi‘, so zdaj goreči in radostni. V prenesenem pomenu lahko zdaj ‚skačejo kakor jelen‘.

²⁴ Ti prenovljeni kristjani hodijo po ‚Poti svetosti‘. Ta »Pot«, ki pelje iz Babilona Velikega v duhovni raj, je odprta vsem duhovno čistim častilcem. (1. Petrov 1:13–16) Računajo lahko na Jehovovo zaščito in so prepričani, da  Satan s svojimi živalskimi napadi ne bo uspel izbrisati pravega čaščenja. (1. Petrov 5:8) Neposlušnim in vsem, ki se vedejo kakor požrešne zveri, ni dovoljeno pokvariti teh, ki hodijo po Božji poti svetosti. (1. Korinčanom 5:11) V tem zaščitenem okolju Jehovovi odrešenci – maziljenci in ‚druge ovce‘ – radostno služijo edinemu pravemu Bogu. (Janez 10:16)

25. Ali se bo 35. poglavje Izaijeve knjige izpolnilo tudi dobesedno? Pojasnite.

²⁵ Kako pa bo v prihodnosti? Ali se bo Izaijeva prerokba sploh kdaj dobesedno izpolnila? Seveda se bo. Čudežna ozdravljenja, ki so jih opravljali Jezus in njegovi apostoli v prvem stoletju, so jasen dokaz, da Jehova želi, pa tudi more takšna ozdravljenja nekoč v prihodnosti izvesti v še večjem obsegu. Navdihnjeni psalmi govorijo o večnem življenju v miroljubnih razmerah na zemlji. (Psalm 37:9, 11, 29, NW) Jezus je obljubil življenje v raju. (Lukež 23:43, NW) Biblija od začetka do konca govori o upanju na dobesedni raj. Takrat bodo slepi, gluhi, hromi in nemi telesno ozdravljeni, in to za vedno. Žalosti in zdihovanja ne bo več. Veselje bo res trajalo v nedogled, da, večno. (Razodetje 7:9, 16, 17; 21:3, 4)

26. Kako Izaijeve besede krepijo današnje kristjane?

²⁶ Medtem ko pravi kristjani čakajo na obnovo dobesednega zemeljskega raja, že danes uživajo blagoslove duhovnega raja. Preizkušnje in nadloge premagujejo z optimizmom. Z neomajnim zaupanjem v Jehova spodbujajo drug drugega in tako poslušajo naslednji opomin: »Pokrepčajte onemogle roke in šibeča se kolena utrdite! Recite njim, ki so plašljivega srca: Srčni bodite, ne bojte se!« Popolnoma zaupajo v preroško zagotovilo: »Glejte, Bog vaš se bliža, maščevanje prihaja, povračilo Božje; on sam pride rešit vas!« (Izaija 35:3, 4)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 370. stran]

[Slike na strani 375]

Puščavska tla postanejo tako namočena, da na njih uspevata trstičje in papirjevec

[Slika na strani 378]

Jezus je ozdravljal duhovno in telesno bolne