Poglavje 15

Kako vodi Jehova svojo organizacijo?

1. Kaj izvemo iz Biblije o Jehovini organizaciji in zakaj je to za nas važno?

PO navdihnjenih spisih nam Jehova daje bežne vpoglede v svojo čudovito nebeško organizacijo. (Izaija 6:2, 3; Ezekiel 1:1, 4–28; Daniel 7:9, 10, 13, 14) Čeprav ne moremo videti duhovnih stvarjenj, nas opozarja na to, kako se dejavnosti svetih angelov tičejo pravih častilcev na Zemlji. (1. Mojzesova 28:12, 13; 2. Kralji 6:15–17; Psalm 34:7; Matevž 13:41, 42; 25:31, 32) Biblija opisuje tudi vidni del Jehovine organizacije in nam pomaga razumeti, kako jo on vodi. Če res imamo duhovno razumevanje teh stvari, nam bo to pomagalo, ’živeti dostojno Jehove, v vsem njemu po volji’. (Kološanom 1:9, 10)

Prepoznati vidni del

2. Katera je Božja skupščina od binkošti leta 33 n. št.?

² Izraelski narod je bil 1545 let Božja skupščina. Vendar se ni držal zakona zaveze in je zavrgel Božjega Sina. Zato je Jehova osnoval novo skupščino, s katero je sklenil novo zavezo. Ta skupščina je v Bibliji označena kot Kristusova »nevesta« in je sestavljena iz 144 000 ljudi, ki jih je Bog izbral, da bodo združeni z njegovim Sinom v nebesih. (Efežanom 5:22–32; Razodetje 14:1; 21:9, 10) Prvi med njimi so bili maziljeni s svetim duhom na binkošti leta 33 n. št. S svetim duhom je dal Jehova očiten dokaz za to, da je to sedaj tista skupščina, ki  jo bo uporabljal za izvrševanje svojega namena. (Hebrejcem 2:2–4)

3. Kdo sestavlja danes Jehovino vidno organizacijo?

³ Danes je na Zemlji le še ostanek 144 000. Toda v izpolnitvi biblijskih prerokb je z njim povezana velika množica »drugih ovc« v aktivnem sodelovanju. Jezus Kristus, dobri Pastir, je te »druge ovce« združil z ostankom svojih z duhom rojenih naslednikov, tako da sestavljajo samo »eno čredo« pod njim, kot »enim Pastirjem«. (Janez 10:11, 16; Razodetje 7:9, 10) Vsi skupaj sestavljajo eno samo združeno organizacijo, današnjo Jehovino vidno organizacijo.

Teokratična struktura

4. Kdo vodi organizacijo in kako?

⁴ Biblijski izraz »skupščina živega Boga« jasno pokaže, kdo jo vodi. Organizacija je teokratična, to je, vlada ji Bog. Jehova vodi svoje ljudstvo po Gospodu Jezusu Kristusu, ki ga je imenoval za nevidno glavo skupščine in po svoji lastni navdihnjeni Besedi, Bibliji. (1. Timoteju 3:14, 15; Efežanom 1:22, 23; 2. Timoteju 3:16, 17)

5. a) Kako se je v prvem stoletju spoznalo, da je bila skupščina vodena iz nebes? b) Kaj pokaže, da je Jezus še vedno glava skupščine?

⁵ Takšno teokratično vodstvo je bilo povsem očitno, ko so bili prvi člani skupščine na binkošti leta 33 n. št. po svetem duhu spodbujeni k delovanju. (Dejanja apostolov 2:1–4, 32, 33) Bilo je očitno, ko je Jehovin angel vodil dogodke tako, da je dobra vest prispela tudi v Afriko. (Dejanja apostolov 8:26–39) Tako je bilo tudi, ko je Jezusov glas ob spreobrnitvi Savla iz Tarsa dal navodila in nato znova, ko se je pričela misionarska dejavnost med nežidi. (Dejanja apostolov 9:3–7, 10–17; 10:9–16, 19–23; 11:12) Toda potrebno vodstvo ni bilo vedno dano na  tako spektakularen način. Sčasoma ni bilo več nobenih glasov iz nebes, nobenih angelov, ki bi se prikazali ljudem, in nobenih čudežnih darov duha. Kljub temu je Jezus svojim zvestim učencem obljubil: »Glejte! Jaz sem z vami vse dni do konca sestava stvari.« Dejstva kažejo, da je tako. (Matevž 28:20, NS; 1. Korinčanom 13:8) Jehovine priče ga ne priznavajo samo kot glavo ali poglavarja, temveč je tudi očitno, da jim ne bi bilo mogoče oznanjevati vest o Kraljestvu brez njegove pomoči z ozirom na ogorčeno sovražnost.

6. a) Kdo sestavlja »zvestega in modrega hlapca« in zakaj? b) Kakšno nalogo je dal Kristus temu »hlapcu«?

⁶ Malo pred svojo smrtjo je Jezus govoril svojim učencem o »zvestem in modrem hlapcu«, ki mu bo kot Gospodar zaupal posebno odgovornost. Ta »hlapec« naj bi po Jezusovem opisu bil tu, ko bo Gospod odšel v nebesa, in še vedno bo obstajal v času Kristusove vrnitve. Ta opis se na noben način ne more nanašati na enega samega človeka. Toda, nanaša se na Kristusovo zvesto, maziljeno skupščino, gledano kot celoto. Jezus je vedel, da jih bo odkupil z lastno krvjo, in tako jih je primerno združeno opisal kot svojega »hlapca«. Dal jim je delo in vse pooblastil, naj pridobivajo učence in jih nato uspešno duhovno hranijo, jim »dajejo (duhovno) hrano ob pravem času«. Njihovo imenovanje je bilo na binkošti leta 33 n. št. potrjeno s svetim duhom. (Matevž 24:45–47; 28:19, 20; 1. Korinčanom 6:19, 20; primerjaj Izaija 43:10.)

7. a) Kakšne povečane odgovornosti ima danes »hlapec«? b) Zakaj je pomembno, kako reagiramo na navodila, dobljena po tem kanalu?

⁷ Ob Gospodovi vrnitvi naj bi »hlapcu«, če bo svoje delo zvesto opravljal, bile zaupane še večje odgovornosti. Leta, ki slede, naj bi bila obdobje svetovnega pričevanja o Kraljestvu in zbiranja »velike  množice« Jehovinih častilcev, z upanjem, da bodo zaščiteni med »veliko stisko«. (Matevž 24:14; Razodetje 7:9, 10) Tudi njim bo potrebna duhovna hrana, dajal pa jim jo bo kolektivni »hlapec«, Kristusovi z duhom maziljeni služabniki. Če želimo ugajati Jehovi, moramo sprejeti navodila, ki jih daje po svojem kanalu, in postopati v polnem soglasju z njimi.

8., 9. a) Kakšna ureditev je obstajala v 1. stoletju za reševanje vprašanj glede naukov in določanje potrebnih smernic za oznanjevanje dobre vesti? b) Kakšna podobna ureditev obstaja danes?

⁸ Včasih se seveda zgodi, da se pojavijo vprašanja glede naukov ali načina postopanja. Kaj tedaj? V 15. poglavju Dejanj apostolov se poroča, kako se je pojasnilo neko vprašanje glede spreobrnitve poganov. Postavljeno je bilo apostolom in starejšim možem v Jeruzalemu, ki so služili kot centralno vodilno telo. Ti starešine niso bili nezmotljivi; niso bili osebe, ki nikoli niso naredile napake. (Primerjaj Galatom 2:11–14) Vendar se jih je Bog posluževal. Preiskali so, kaj so govorili navdihnjeni spisi o zadevi, na katero se je nanašalo postavljeno vprašanje, in upoštevali so tudi dokaze delovanja Božjega duha pri vpeljavi dela med pogani, nato so sprejeli odločitev. Bog je to ureditev blagoslovil. (Dejanja apostolov 15:1–29; 16:4, 5) To glavno telo je poslalo tudi posamezne osebe, da bi pospeševale oznanjevanje dobre vesti v skladu s tem, kar je zapovedal sam Gospod. (Dejanja apostolov 8:14; Galatom 2:9)

⁹ V našem času je vodilno telo sestavljeno iz duhovno maziljenih bratov iz raznih dežel. Nahaja se v svetovnem središču Jehovinih prič. Zvesto pospešuje interese čistega čaščenja pod vodstvom Jezusa Kristusa. Ti bratje zastopajo enako stališče kakor apostol Pavel, ki je pisal, ko je svetoval sokristjanom: »Ne da gospodujemo veri vaši, temveč sodelavci  smo za radost vašo, kajti z vero stojite.« (2. Korinčanom 1:24)

10. a) Kako se odloča, kdo naj postane starešina ali pomočnik? b) Zakaj naj bi tesno sodelovali s tistimi, ki so bili postavljeni na te položaje?

¹⁰ To teokratično ureditev priznavajo Jehovine priče po vsej zemlji. Vse krajevne skupščine delujejo v tesnem sodelovanju z njo. Od Vodilnega telesa pričakujejo, da skrbi za imenovanje starešin in pomočnikov, ki prispevajo k nemotenemu delovanju skupščin. Na kakšni osnovi so osebe izbrane za takšno imenovanje? Zahteve so jasno zapisane v Bibliji. Tako starešine, ki dajejo priporočila, kot tudi tisti, ki so pooblaščeni za imenovanja, imajo pred Bogom resno odgovornost, da se držijo teh pogojev. (1. Timoteju 3:1–10, 12, 13; 5:22; Titu 1:5-9) Ni nobenega izbiranja med člani skupščine, niti nikakršnega splošnega glasovanja. Namesto tega molijo nadzorniki, ki so odgovorni za imenovanja, in pozneje tisti, ki odločajo o imenovanjih, za pomoč Božjega duha in se pustijo voditi njegovi navdihnjeni Besedi, enako, kot so to delali apostoli, ko so v prvem stoletju izdajali imenovanja. (Dejanja apostolov 6:2–4, 6; 14:23; primerjaj Psalm 75:6, 7.) Z našo reakcijo na vodstvo starešin lahko pokažemo svoje cenjenje do Kristusove ljubeče priprave, ’darov v obliki ljudi’, ki so nam vsem v pomoč, da pridemo ’do enotnosti vere’. (Efežanom 4:8, 11–16)

11. a) Kakšne dragocene službe imajo ženske v teokratični ureditvi? b) Kdaj si morajo pokriti glavo in zakaj?

¹¹ Biblija zahteva, da nadzorniške položaje v skupščini zavzemajo moški. S tem ženske nikakor niso zapostavljene, saj so mnoge med njimi dedinje nebeškega Kraljestva. S svojim skromnim, čistim obnašanjem in marljivim delom za družino prispevajo tudi krščanske žene k dobremu glasu skupščine. (Titu 2:3–5) Pogosto opravijo večji del dela  s tem, ko poiščejo novozainteresirane in jih povežejo z organizacijo. (Psalm 68:11) Toda poučevanje v skupščini je prepuščeno imenovanim moškim. (1. Timoteju 2:12, 13) Če na nekem sestanku ni primernega moškega, tedaj si bo ženska pokrila glavo, če predseduje sestanku ali moli. * Na ta način pokaže spoštovanje do Jehovine ureditve, podobno, kot je dal Jezus zgled vsem, ki so podložni Njegovemu Očetu. (1. Korinčanom 11:3–16; Janez 8:28, 29)

12. a) H kakšnemu stališču spodbuja Biblija starešine glede njihovega položaja? b) V kateri veličastni prednosti lahko vsi sodelujemo?

¹² V svetu velja nekdo, ki je na uglednem položaju, za pomembnega, toda znotraj Božje organizacije velja pravilo: »Tisti, ki postopa kot najmanjši med vami vsemi, ta je velik.« (NS) (Lukež 9:46–48; 22:24–26) Biblija torej svetuje starešinam, naj pazijo na to, da ne vladajo nad tistimi, ki so Božja dediščina, temveč naj postanejo zgled čredi. (1. Petrov 5:2, 3) Ne samo nekaj redkih izvoljencev, temveč vse Jehovine priče, bodisi moški ali ženske, imajo veličastno prednost, zastopati Suverena vesolja, ponižno govoriti v njegovem imenu in ljudem vsepovsod pripovedovati o njegovem Kraljestvu.

13. Na osnovi navedenih biblijskih citatov odgovori na vprašanja, ki so na koncu tega odstavka.

¹³ Dobro bomo naredili, če se vprašamo: »Ali zares cenimo, kako Jehova vodi svojo vidno organizacijo? Ali to pokažemo z našimi stališči, z našim govorom in našimi deli?« Razmišljanje o naslednjih  točkah, nam lahko pomaga, v tem pogledu preiskati samega sebe:

Kaj bomo naredili, če se zares podložimo Kristusu kot glavi skupščine, kot se to vidi iz naslednjih biblijskih stavkov? (Matevž 24:14; 28:19, 20; Lukež 21:34–36; Janez 13:34, 35)

V koliki meri naj bi se vsi, ki pripadajo organizaciji, čutili odvisne od Boga in Kristusa, če želijo biti produktivni kristjani? (Janez 15:5; 1. Korinčanom 3:5–7)

Čigavo ljubečo skrb naj bi spoznali, ko se starešine trudijo popraviti mišljenje določenih oseb, da bi bilo njihovo stališče znova v skladu z organizacijo? (Efežanom 4:7, 8, 11–13; 2. Korinčanom 13:11)

Komu izkazujemo spoštovanje, kadar s cenjenjem sprejmemo duhovne priprave, ki pridejo od razreda »hlapca« in njegovega Vodilnega telesa? Kaj tedaj, če bi o njih prezirljivo govorili? (Lukež 10:16; primerjaj 3. Janezov 9, 10.)

Zakaj naj ne bi bili strogo kritični do imenovanih starešin? (Dejanja apostolov 20:28; Rimljanom 12:10)

14. a) Kaj dokazujemo z našim stališčem do teokratične organizacije? b) Kakšne priložnosti se nam glede na to ponujajo, da dokažemo, da je satan lažnik, in razveselimo Jehovino srce?

¹⁴ Jehova postopa danes z nami preko svoje vidne organizacije, podložene Kristusu, postavljenem Poglavarju. Zato z našim obnašanjem do te organizacije na praktičen način pokažemo, kakšen položaj smo zavzeli glede spornega vprašanja suverenosti. (Hebrejcem 13:17) Satan trdi, da vse nas spodbuja poželenje po osebnem dobičku, da se predvsem zanimamo samo zase. Toda, če se radovoljno damo na razpolago, da služimo na kakršenkoli potreben način, vendar se pri tem izogibamo reči ali storiti nekaj, s čemer bi neprimerno pritegnili pozornost nase, takrat ožigosamo satana kot lažnika. Če ljubimo in spoštujemo tiste, ’ki imajo vodstvo med nami’, posnemamo njihovo vero, vendar se varujemo, da ne bi postali ljudje, ki ’občudujejo osebnosti  zaradi lastne koristi’, tedaj razveseljujemo Jehovino srce. (Hebrejcem 13:7; Juda 16) S tem, ko razvijamo do Jehovine organizacije pravilno spoštovanje in iz vsega srca opravljamo delo, ki ga on vodi, dokazujemo, da je Jehova resnično naš Bog in da smo združeni v njegovem čaščenju. (1. Korinčanom 15:58)

[Podčrtne opombe]

Za ponovitev

● Kaj je danes Jehovina vidna organizacija? Kakšen je njen namen?

● Kdo je bil imenovan za Glavo ali poglavarja skupščine? Po kateri vidni ureditvi nas on ljubeče vodi?

● Kakšno pravilno stališče do odgovornosti in do oseb v organizaciji naj bi razvili?

[Preučevalna vprašanja]