8. ČLANKO PROUČIBASE
Ma dozvolinen i zavist te rumini o mir maškaro tumende
Odolese, te da sa amendar te čera mir hem te zorjačera jekh jekhe (RIMLJ. 14:19)
DŽILI 113 Naš dragoceni mir
SOSTAR KA VAČERA *
1. Sar i zavist utičindža upro e Josifese phralja?
O JAKOV manglja sa pe čhaven, ama o Josif kova hine le 17 berš, hine leso mezimco. Sar reagujindže e Josifese phralja? On ulje zavidna hem odolese počmindže te mrzinen le. O Josif na čerdža ništa so bi dela len razlog te mrzinen le. Ama, on bikindže e Josife ko ropstvo hem hovavdže pe dade so olese mezimco mudardža jekh opasno životinja. Odolese so hine zavidna, on rumindže o mir ki porodica hem phaglje pekle dadeso vilo (Post. 37:3, 4, 27-34).
2. Premalo Galatima 5:19-21, sose tani i zavist opasno?
2 Ki Biblija, i zavist * tani uključimi ko „delija ando telo“ kola ljegarena ko meribe hem kola šaj te čhinaven e manuše te nasledini e Devleso Kraljevstvo. (Čitinen Galatima 5:19-21.) I zavist tani često koren ando problemija sar soj tane o neprijateljstvo, i svađa hem i bari holi.
3. Sostar ka vačera ko akava članko?
3 O primer ando e Josifese phralja mothovi sar i zavist šaj te rumini o odnosija hem o mir ki porodica. Iako amen niked na ka čera odova so čerdže e Josifese phralja, amen hijam nesavršena manuša hem isi amen vilo kova šaj te hovavi amen (Jer. 17:9). Odolese, nane čudo so podijekh puti hem amen hijam zavidna. Ko akava članko ka dikha disave upozoravajuća primerija andi Biblija kola ka pomožinen amen te haljova sose i zavist šaj te počmini te mukhel korenija ko amaro vilo. Palo odova, ka vačera so šaj te čera te na ova zavidna hem sar šaj te barjačera o mir.
SO ČHIVELA NEKAS TE OVEL ZAVIDNO?
4. Sose o Filistejija hine zavidna?
4 Barvalipe. O Isak hine barvalo manuš hem sebepi odova o Filistejija ulje zavidna (Post. 26:12-14). Odobor hine zavidna so pherdže olese bunarija e phuvjaja hem odolese o Isak naštindža te ljel o pani aso po stado (Post. 26:15, 16, 27). Sar o Filistejija, hem avdije disave manuša tane zavidna sose avera tane pobarvale olendar. On na samo so mangena te ljen olenge buča pese, nego hem mangena on te našalen odola buča.
5. Sose o religiozna vođe hine zavidna?
5 Ked but manuša nekas mangena. Sebepi so o manuša but manglje e Isuse, o jevrejska religiozna vođe ulje zavidna (Mat. 7:28, 29). Iako o Isus hine bičhaldo ando Devel hem sikavdža o čačipe, akala religiozna vođe širindže hovajba te bi ruminen e Isuseso šukar nav (Mar. 15:10; Jov. 11:47, 48; 12:12, 13, 19). So sikljovaja kotar akava primer? O phralja hem o phenja ki skupština šaj te mangen nekas sebepi so isi le šukar osobine. Umesto te ova zavidna, valjani te da sa amendar te oponašina o šukar osobine kola neko isi le (1. Kor. 11:1; 3. Jov. 11).
6. Sar o Diotref mothovdža soj tano zavidno?
6 Teokratska zaduženja. Ko prvo veko, o Diotref hine zavidno sebepi so disave phralja predvodindže ki hrišćansko skupština. Ov manglja „te ovel prvo“ maškaro phralja hem odolese vačerdža lošna buča ando apostol Jovan hem ando avera odgovorna phralja. O Diotref manglja o phralja hem o phenja te našalen po poštovanje premalo olende (3. Jov. 9, 10). Iako amen niked na ka čera odova so čerdža o Diotref hem amendže šaj te desini pe te ova zavidna. Na primer, dži odova šaj te avel ked neko dobini o zaduženje kova amen mangljam, posebno ako mislinaja so šaj te čera pošukar olestar odija buti.
7. Sar i zavist šaj te utičini upro amende?
7 I zavist tani sar otrovno korov. Ked jekh puti mukhela koreno ko amaro vilo, but tano pharo te ikala la. O negativna osećanja, sar soj tane i ljubomora, o ponos hem i sebičnost parvarena i zavist. Sar so o korov na dela e luludžače te barjol, adžahar hem i zavist šaj te čhinavi o šukar osobine, sar soj tane o mangipe, o saosećanje hem o šukaripe te barjon ko amaro vilo. Ked dikhaja so i zavist počmindža te barjol, mora te ikala la ando amaro vilo. So ka pomožini amen te borina amen olaja?
TRUDINEN TUMEN TE OVEN PANA POBUTER PONIZNA HEM ZADOVOLJNA
8. Kola osobine ka pomožinen amen te na ova zavidna?
8 Ked trudinaja amen te ova pana pobuter ponizna hem zadovoljna, amen šaj te borina amen te na ova zavidna. Ked akala šuže osobine pherena amaro vilo, tegani na ka ovel than te barjol i zavist. I poniznost ka pomožini amen te na mislina pobuter amendar. Jekh ponizno osoba na mislini so zaslužini poviše averendar (Gal. 6:3, 4). O manuš kova tano zadovoljno na rodela pobuter odolestar so isi le hem na uporedini pe averencar (1. Tim. 6:7, 8). Ked i osoba koja tani ponizno hem zadovoljno odoleja so isi la, dikhela so neko aver dobindža diso šukar, oj radujini pe oleja.
9. Premalo Galatima 5:16 hem Filipljanima 2:3, 4, so o sveti duh šaj te pomožini amen te čera?
Galatima 5:16; Filipljanima 2:3, 4.) E Devleso sveti duh šaj te pomožini amen te ispitina amare najhor mislija hem motivija. Uzi e Devlesi pomoć, amen šaj te sikljova te mislina pozitivno hem te cida amendar o negativna mislija hem o osećanja (Ps. 26:2; 51:10). Hajde te dikha sar o Mojsije hem o Pavle uspindže ki odija borba te na oven zavidna.
9 Jedino e Devleso sveti duh šaj te pomožini amen te na ova zavidna, već te ova pana pobuter ponizna hem zadovoljna. (Čitinen10. Koja situacija hine ispit e Mojsijese? (Dikh i slika ko početko ando akava časopis.)
10 O Mojsije hine le baro autoritet upro e Devleso narodo, ama ov na arakhlja ljubomorno samo pese odova autoritet. Na primer, ki jekh situacija, o Jehova ljelja kotar Mojsije jekh deo ando sveti duh hem dindža le asi jekh grupa kotar o izraelska starešine kola hine paše uzo šator ando sastanko. Hari palo odova, o Mojsije šundža so duj starešine kola hine ko logor isto dobindže o sveti duh hem počmindže te ponašinen pe sar prorokija. Sar o Mojsije reagujindža ked o Isus Navin rodindža olestar te čhinavi odole duje starešinen te prorokujinen? O Mojsije na hine zavidno sebepi so akala duj starešine dobindže odija čast kotar o Jehova. Umesto odova, ov hine ponizno hem bahtalo so on šajindže te prorokujinen (Br. 11:24-29). So sikljovaja kotar o Mojsije?
11. Sar o starešine šaj te oponašinen e Mojsijeso primer?
11 Ako hijan starešina, da li iked hijan le zamolimo te de i obuka dijekhe phraljese te čerel o zadatko kova tu but mangeja? Na primer, možda uživineja dži svako kurko vodineja i Stražarsko kula. Ama, ako hijan ponizno sar o Mojsije, na ka osetine tut manje važno ako valjani te sikave avere phralje jekh dive te preuzmini odova zadatko. Umesto odova, ka ove bahtalo so šaj te pomožine te phraljese.
12. Sar amare phralja avdije mothovena soj tane zadovoljna hem ponizna?
12 Akana ka dikha ki savi situacija nalazinena pe but phralja kola tane phure. Nesave olendar, beršencar služindže sar koordinatorija kotar o starešinstvo. Ama, ked pherena 80 berš, on spremno predajinena poklo zaduženje averese. O pokrajinska nadglednikija kola isi len 70 berš, mothovena i poniznost odoleja soj tane spremna te prihvatinen aver zaduženje sebepi olenge berša. Nekobor berša angleder, ko celo sveto, but phralja hem phenja kola čerdže buti ko Betel, hine zamolime te prihvatinen nevo zadatko ko tereni. Odola verna phralja hem phenja na holjanena upro odola phralja kola avdije čerena ko olengo than.
13. Sar o Pavle mothovdža so nane zavidno?
13 O apostol Pavle tano pana jekh šukar primer kova trudindža pe pana pobuter te ovel ponizno hem zadovoljno. Ov na dozvolindža i zavist te khuvel ko oleso vilo. Iako hine revno ki služba e Jehovase, ov mothovdža soj tano ponizno ked phendža: „Me hijum najtikno maškaro apostolija hem na hijum dostojno te ovav vičimo apostol“ (1. Kor. 15:9, 10). O 12 apostolija hine e Isuseja dži ov hine ki phuv. Ama, o Pavle ulo hrišćanin tek palo e Isuseso meribe hem uskrsenje. Iako, palo odova o Pavle hine „apostol kova tano bičhaldo avere narodondže“, ov ipak na hine jekh ando 12 apostolija (Rimlj. 11:13; Dela 1:21-26). O Pavle na hine zavidno sebepi so o 12 apostolija uživindže dži družindže pe e Isuseja. Ov hine zadovoljno odoleja so dobindža te čerel.
14. So ka čera ako hijam zadovoljna hem ponizna?
14 Ako hijam zadovoljna hem ponizna, sar so hine o Pavle, amen ka mothova poštovanje premalo phralja kase o Jehova dindža autoritet (Dela 21:20-26). O Jehova odredindža o starešine te preuzminen o vođstvo ki skupština. Iako tane nesavršena, o Jehova dikhela upro lende „sar dar“ (Ef. 4:8, 11). Ked poštujinaja odole phraljen hem ponizno sarađujinaja olencar, amen ačhovaja paše e Jehovaja hem isi amen mir ki skupština.
„TE DA SA AMENDAR TE ČERA MIR“
15. So valjani te čera?
15 Kuri isi zavist, našti te ovel mir. Amen valjani te ikala i zavist ando amaro vilo hem te na da nijekh razlog averendže te oven zavidna. Odova tano but važno ako mangaja te ičera amen ki e Devlesi zapovest „te čera mir hem te zorjačera jekh jekhe“ (Rimlj. 14:19). Sar ko konkretna načinja šaj te pomožina averendže te na oven zavidna hem sar šaj te barjačera o mir?
16. Sar šaj te pomožina averendže te na oven zavidna?
16 Amaro stav hem amare delija šaj te ovel len baro uticaj upro avera. O sveto podsticini amen te „hvalina amen“ e bučencar kola isi amen (1. Jov. 2:16). Ama, asavko stav barjačeri i zavist. Ako na mangaja avera te oven zavidna, na valjani te vačera kotar o buča kola isi amen ja kola mangaja te čina. Isto adžahar, odoleja so mothovaja skromnost kola god prednostija isi amen ki skupština, pomožinaja averendže te na oven zavidna. Ako često vačeraja kotar amare zaduženja ki skupština, amen mukhaja i zavist te barjol ko olengo vilo. Ama, ked mothovaja so brininaja amen averendar hem so ceninaja olengi buti, tegani ka pomožina averendže te osetinen pe zadovoljno hem odoleja ka barjačera o jekhipe hem o mir ki skupština.
17. So e Josifese phralja uspindže te čeren hem sose?
17 Amen šaj te pobedina i zavist. Hajde te podsetina amen ko primer ando e Josifese phralja. Beršencar palo odova so bikindže e Josife, reslje le ko Egipat. Angleder so o Josif phendža pe phraljendže koj tano ov čače, ov manglja te dikhel da li on promenindže pe. Ked bešlje te han maro, o Josif čhivdža e Venijaminese poviše nego avere phraljendže (Post. 43:33, 34). Ama, olese phralja na mothovdže zavist. Umesto odova, on mothovdže so iskreno brininena pe pekle phraljese hem pe dadese (Post. 44:30-34). Sebepi so e Josifese phralja na hine zavidna, on uspindže te obnovinen o mir ki pi porodica (Post. 45:4, 15). Isto adžahar, ako amen uspinaja korenoja te ikala i zavist ando amaro vilo, amen ka arakha o mir ki amari porodica hem ki amari skupština.
18. Premali Jakovljeva 3:17, 18, so ka ovel ako trudinaja amen te čera mir?
18 O Jehova mangela te borina amen protiv i zavist hem te da sa amendar te čera mir. Te bi uspinaja te čera solduj buča valjani amendže but baro trud. Sar so dikhljam ko akava članko, sebepi amari nesavršenost podijekh puti šaj lokho te pera ki zamka te ova zavidna (Jak. 4:5). Živinaja ko sveto kova barjačeri i zavist. Ama, ako pana pobuter trudinaja amen te ova ponizna, zadovoljna hem te manga averen, tegani na ka ova zavidna. Amen šaj te da sa amendar te čera te ovel mir kuri o šukar osobine šaj te barjon. (Čitinen Jakovljeva 3:17, 18.)
DŽILI 130 Spremna te oprostina
^ odl. 5 Ki e Jehovasi organizacija isi baro mir. Ama, o mir šaj te ovel rumimo ako dozvolinaja te barjol i zavist ko amaro vilo. Ko akava članko ka haljova so čhivela nekas te ovel zavidno. Isto adžahar, ka dikha sar šaj te borina amen protiv odija lošno osobina hem sar šaj te barjačera o mir.
^ odl. 2 OBJASNIME LAFIJA: Sar soj tani opisimi ki Biblija, i zavist čhivela e manuše, na samo te mangel te ljel diso so avera isi len, nego hem te našalen o buča kola isi len.
^ odl. 61 SO DIKHAJA KO SLIKE: Dži trajini o sastanko e starešinencar, jekh phuro phral kova vodini i Stražarsko kula ki skupština, tano zamolimo te obučini e terne starešina te čerel odova zadatko. Iako akava phuro phral mangela poklo zadatko, ov celone vileja podržini e starešinengi odluka adžahar so dela predlogija odole terne phraljese hem iskreno pohvalini le.