BUT berša, e biblijake kritičarija hine uverime so o kralj Valtasar, kastar vačeri pe ki knjiga Danilo, niked na postojindža (Dan. 5:1). On adžahar mislindže sose o arheolozija naštindže te arakhen dokaz so ov čače postojindža. Ama, ko 1854. berš olengo mišljenje menindža pe. Sose?

Odova berš, o britansko konzul Džon Dž. Tejlor istražujindža o ruševine ki purani diz Ur, ko avdisutno južno Irak. Odothe, ki jekh bari tvrđava ov arakhlja nekobor cilindrija andi glina. Odola cilindrija hine bare oko 10 cm hem pisime tane e klinasto pismoja. Ko jekh ando cilindrija hine ugravirimi i molitva aso dugo dživdipe ando kralj Nabonid hem ando leso najphureder čhavo, o Valtasar. Čak hem o kritičarija morandilje te složinen pe so akava mothovi so o Valtasar čače postojindža.

Ama, i Biblija na samo so mothovi so o Valtasar postojindža, već hem so ov hine kralj. Ipak, o kritičarija palem hine len sumnje. Na primer, o englesko naučnik ando 19. veko, o Vilijam Talbot pisindža so disave vačerdže so o Valtasar hem oleso dad, o Nabonid, zajedno hine vladarija. Ama, na hine nijekh dokaz kova šajindža te potvrdini odova.

Akava pučibe hine rešimo ked o natpisija ko cilindrija mothovdže so e Valtasareso dad, o kralj Nabonid, ko odova vreme beršencar na hine ko Vavilon. Ama, so ulo dži ov na hine odothe? Ki Enciklopedija Britanika pisini: „Ked o Nabonid hine ki aver phuv, e Valtasare čhivdža ko po than hem dindža le pobaro deo andi vojska.“ Odova mothovi so ko odova vreme o Valtasar hine suvladari pe dadeja. O arheolog hem e čhibjako izučavalac, o Alan Milard, phenela soj tano prikladno so ki „e Danilosi knjiga, o Valtasar tano vičimo ’kralj.‘“

Naravno, sa e Devlese slugendže, o najbaro dokaz so i knjiga Danilo avela ando Devel hem soj tani verodostojno, arakhi pe ki Biblija (2. Tim. 3:16).