Soj tano o krstibe?
So vakerela i Biblija:
O krstibe tano keda nekas celosno potopinela pe ko pani hem ikavela pe. a Akava objasninela soske o Isus krstingja pe ki jekh pobari reka (Matej 3:13, 16). Slično agjaar, keda jekh Etiopjani manglja te krstinel pe khuvgja celosno ko pani (Dela 8:36-40).
So značinela o krstibe?
I Biblija sporedinela o krstibe parujbaja (Rimjanite 6:4; Kološanite 2:12). Keda nekoj krstinela pe ko pani, simbolično parunela plo purano način sar živinela sine angleder hem počminela nevo životo, sar hristijani kova so dengja lafi kaj ka služinel e Devleske. O krstibe hem o čekorija so anena dži leste tane podgotovka taro Devel bašo jekh manuš te šaj te dobinel čisto sovest preku i vera ki e Isuseskiri otkupno žrtva (1. Petrovo 3:21). Adaleske, o Isus vakergja kaj leskere učenikija mora te krstinen pe (Matej 28:19, 20).
Dali o krstibe kosela o grevija?
Na. I Biblija sikavela amen kaj amare grevija šaj te oven kosle samo preku e Isuseskoro rat (Rimjanite 5:8, 9; 1. Jovanovo 1:7). Ako nekoj mangela te ovel le korist tari e Isuseskiri žrtva, valjani te ovel le vera ki leste, te živinel sprema leskere sikajba hem te krstinel pe (Dela 2:38; 3:19).
Soj tani i krštevka?
O lafi „krštevka“ na pojavinela pe ki Biblija. Akale lafea mislinela pe ki ceremonija so kerela pe ko nesave crkve ko te so o bebe „krstinela pe“ (agjaar so prskinela pe panjea ili čhorela pe leske pani ko šero) hem dela pe leske anav.
Dali ki biblija pišinela kaj valjani te krstinen pe bebija?
Na. O hristijansko krstibe tano samo okolenge soj tane dovolno vozrasna te haljoven o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo hem te verujnen ki leste (Dela 8:12). Angleder te krstinel pe nekoj valjani te šunel bašo e Devleskoro Lafi, te prifatinel adava hem te kainel pe — akala tane bukja kola so jekh bebe našti te kerel len (Dela 2:22, 38, 41).
Osven adava, i Biblija sikavela kaj o Devel dikhela e hristijanengere tikne čhaven sar sveta, javere lafencar čista anglo leskere jakhja soske lengere roditelija verno služinena leske (1. Korinkjanite 7:14). Ako valjani te krstinen pe bebija, tegani soske o Devel dikhela len sar sveta baši lengere roditelengiri vera? b
Pogrešno haljojbe bašo krstibe
Pogrešno haljojbe: Te prskinel pe nekoj panjea ili te čhorel pe leske pani ko šero, tani prifatlivo zamena bašo celosno potopibe ko pani.
Čačipe: Sa o manuša so krstingje pe kola tane spomnime ki Biblija, sine celosno potopime ko pani. Na primer, keda o učeniko o Filip krstingja e Etiopjane, ola khuvgje ko pani, a palo adava iklile lestar (Dela 8:36-39). c
Pogrešno haljojbe: I Biblija vakerela kaj sine krstime bebija da keda krstingje pe cela familie. Na primer, bašo zatvorsko čuvari ko Filipi, i Biblija vakerela kaj krstingja pe zaedno ple kherutnencar (Dela 16:31-34).
Čačipe: O izveštaj bašo zatvorsko čuvari sikavela kaj okola so krstingje pe halile „e Jehovaskoro lafi“ hem but sine bahtale (Dela 16:32, 34). Adava značinela, ako ki leskiri familija sine bebija, ola sigurno na sine krstime soske našti sine te haljovel e Jehovaskoro lafi.
Pogrešno haljojbe: O Isus sikavela sine kaj valjani te krstinen pe bebija keda vakergja kaj e Devleskoro Carstvo pripadinela e tikne čhavenge (Matej 19:13-15; Marko 10:13-16).
Čačipe: Keda vakergja akala lafija, o Isus na mislingja bašo krstibe. Namesto adava, ov vakergja kaj ko e Devleskoro Carstvo ka khuven samo okola so ka oven sar čhave, ponizna hem spremna te sikljoven (Matej 18:4; Luka 18:16, 17).
a O grčko lafi soj tano prevedimo sar „krstibe“ značinela „te potopinel pe“. (Dikh ko Theological Dictionary of the New Testament, tom 1, strana 529.)
b Sprema jekh enciklopedija, „nigde ko Nevo Zavet našti te arakhel pe potvrda kaj sine krstime bebija“. Ki late pišinela kaj akava običaj ulo sa počesto adaleske so sine len „pogrešno gledište bašo krstibe“, mislinela pe sine kaj o krstibe avtomatski kosela o grevija (The International Standard Bible Encyclopedia, tom 1, strane 416-417.)
c Ki jekh katoličko enciklopedija ko delo „Krstibe (ki Biblija)“ pišinela: „Jasno tano kaj o krstibe ko prva hristijanja kerela pe sine potopibaja ko pani“ (New Catholic Encyclopedia, tom 2, strana 59.)