Soske amen da na džaja ko vojne sar so kerena sine adava o Izraelcija ko purano vreme?
„AKO bilo koj tumendar na džala te borinel pe protiv i Francija ili Anglija ka mudara tumen sarinen.“ Akala lafija vakergja len jekh nacističko oficeri jekhe grupake taro e Jehovaskere svedokija ki Dujto svetsko vojna. Iako anglo akala phralja tergjona sine nacistička vojnikija puškencar, sepak ni jekh lendar na prifatingja te džal ki vojna. Akala phralja sikavgje bari hrabrost! Akava primer but šukar sikavela sar dikhena e Jehovaskere svedokija ko vojne. Amen odbinaja te borina amen ko vojne akale svetoskere. Na mešinaja amen ko e svetoskere problemija, čak keda o javera vakerena amenge kaj ka mudaren amen.
Ama na sarine so vakerena kaj tane hristijanja složinena pe akale stavea. But džene mislinena kaj o hristijanja šaj hem kaj valjani te braninen pumari phuv. Ola šaj vakerena: „O Izraelcija taro purano vreme sine e Devleskoro narodo hem ola džana sine ko vojne, soske o hristijanja avdive ma te keren adava?“ Sar bi odgovorinea ko akava? Šaj te objasnine kaj i situacija e Izraelcongiri taro purano vreme sine but porazlično taro e Devleskoro narodo avdive. Te dikha pandž razlike.
1. E DEVLESKORO NARODO SINE TARI JEKH NACIJA
Ko purano vreme o Jehova biringja jekh nacija te ovel leskoro narodo, adava sine o Izrael. Ov bašo Izraelcija vakergja kaj tane leske „najskapoceno sopstvenost taro sa o narodija“ (2. Moj. 19:5). O Devel isto agjaar dengja len jekh posebno phuv. Adaleske keda o Devel zapovedingja lenge te borinen pe protiv o javera narodija, ola na borinena pe sine ili na mudarena sine e javeren so obožavinena sine e Jehova. *
Avdive „taro sa o nacie hem plemija hem narodija hem čhibja“ isi manuša kola so obožavinena e Jehova (Otk. 7:9). Ako e Devleskere sluge avdive džana ki vojna, tegani šaj te borinen pe protiv pumare phralja ili šaj čak te mudaren len.
2. O JEHOVA ZAPOVEDINGJA E IZRAELCONGE TE DŽAN KI VOJNA
Ko purano vreme o Jehova sine adava so odlučinela keda hem soske o Izraelcija valjani te džan ki vojna. Na primer, ov zapovedingja e Izraelconge te borinen pe protiv o Hanaancija soske sine pendžarde sar manuša so obožavinena sine e demonen, so kerena sine odvratna nemoralna bukja hem so dena sine pumare čhaven sar žrtve. O Jehova zapovedingja e Izraelconge te uništinen akale lošno narodo te šaj ma te vlijajnel lošno upri lende (3. Moj. 18:24, 25). Otkeda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv, o Devel ponekogaš vakergja lenge kaj valjani te džan ki vojna te šaj te braninen i phuv taro pumare dušmanja (2. Sam. 5:17-25). Ama ov nikogaš na dozvolingja e Izraelconge korkori te odlučinen keda valjani te džan ki vojna. Keda kerena sine adava but puti o posledice sine bare (4. Moj. 14:41-45; 2. Let. 35:20-24).
Avdive o Jehova na vakerela e manušenge te džan ki vojna. Ola džana ki vojna baši pumari korist a na soske o Devel mangela. Ola avdive počminena vojne te šaj te osvojnen pobari teritorija, te keren poviše pare ili taro politička pričine. Ama sar tano okolencar so vakerena kaj borinena pe e Devleske ko anav te šaj te zaštitinen pumari religija ili te mudaren e Devleskere dušmanen? O Jehova ka zaštitinel o čačutno obožavibe hem ka uništinel ple dušmanen ki idno vojna — ki vojna Armagedon (Otk. 16:14, 16). Ki adaja vojna ka učestvujnen samo o duhovna suštestvija a na leskere sluge soj ki phuv (Otk. 19:11-15).
3. O IZRAELCIJA NA MUDARGJE OKOLEN SO SIKAVGJE VERA KO JEHOVA
Dali ko avdisutne vojne na merena okola soj verna sar so sine slučaj ko Erihon baši Raav hem lakiri familija?
Ko purano vreme o Izraelcija sikavena sine milost okolenge so sikavgje vera ko Devel, a mudarena sine samo okolen kaste so o Jehova osudingja te meren. Te dikha duj primerija. Iako o Jehova zapovedingja e Izraelconge te uništinen i diz Erihon, i Raav hem lakiri familija na sine mudarde soske sikavgje vera (Is. Nav. 2:9-16; 6:16, 17). Pokasno, i diz Gavaon isto agjaar na sine uništimi soske ola sikavgje kaj darana taro Devel (Is. Nav. 9:3-9, 17-19).
Avdive okola so džana ki vojna mudarena sarinen pa čak okolen so sikavena vera hem ponekogaš manušen so nane kriva.
4. O IZRAELCIJA MORA SINE TE IKEREN PE KO E DEVLESKERE PRAVILIJA BAŠI VOJNA
Ko purano vreme o Jehova rodela sine taro izraelska vojnikija te borinen pe sprema leskere upatstvija. Na primer, o Devel ponekogaš rodela lendar sine najangle te nudinen mir nesave protivničko dizjake (5. Moj. 20:10). O Jehova isto agjaar očekujnela sine taro izraelska vojnikija te oven čista ola hem lengere šatorija hem te ikeren pe ko leskere moralna merilija (5. Moj. 23:9-14). O vojnikija taro javera nacie silujnena sine e džuvlen taro dizja kola so osvojnena len sine, ama o Jehova zabraningja e Izraelconge te keren adava. Ustvari ola ni na smejnena sine te ženinen pe jekhe robinkaja džikote na nakhela jekh masek otkeda ka osvojnen nesavi diz (5. Moj. 21:10-13).
Avdive but phuvja potpišingje megjunarodna dogovorija kolencar so čhivgje pe nesave pravilija baši vojna. Iako akala dogovorija valjani te zaštitinen e manušen, o vojnikija but puti na ikerena pe ki lende.
5. O DEVEL BORINGJA PE PLE NARODOSKE
Dali o Devel borinela pe bašo nesavo narodo avdive sar so kergja adava e Izraelconge ko Erihon?
Ko purano vreme o Jehova boringja pe bašo Izraelcija hem but puti kergja čudija te šaj ola te pobedinen. Na primer, sar pomožingja lenge te pobedinen i diz Erihon? Keda o Jehova zapovedingja lenge te džan protiv i diz Erihon, tegani o Izraelcija „počmingje silno te vikinen sar baši vojna hem o zidija počmingje te peren“. Agjaar ola lokhe šaj sine te osvojnen i diz (Is. Nav. 6:20). A sar pobedingje e Amorejcon? „O Jehova frdingja upri lende bari kukudik... agjaar so poviše džene mule tari kukudik nego taro mači e Izraelcongoro“ (Is. Nav. 10:6-11).
Avdive o Jehova na borinela pe bašo ni jekh posebno narodo tari phuv. Leskoro Carstvo, kote so o Isus tano Cari, „nane delo taro akava sveto“ (Jovan 18:36). O Satana tano adava so kontrolirinela e manušikane vladen. O strašna vojne so slučinena pe avdive sikavena kobor tano lošno (Luka 4:5, 6; 1. Jov. 5:19).
O ČAČUTNE HRISTIJANJA TRUDINENA PE TE OVEN KO MIR E JAVERENCAR
Sar so dikhlem, amen na siem ki isto situacija sar so sine o Izraelcija taro purano vreme. Ama isi javera da pričine soske na džaja ki vojna. Na primer, o Devel vakergja kaj ko posledna dive leskere sluge nane „te sikljoven te maren pe“, akava značinela kaj nane ni te džan ki vojna (Isa. 2:2-4). Osven adava, o Isus vakergja kaj leskere učenikija nane te oven delo taro akava sveto hem nane te mešinen pe ko e svetoskere problemija (Jovan 15:19).
O Isus isto agjaar pottikningja ple sledbenikon te keren nešto but poviše. Ov vakergja lenge te izbeginen stavija kola so šaj te anen lenge holi hem raspravie (Mat. 5:21, 22). Isto agjaar vakergja lenge te keren mir hem te mangen pumare dušmanen (Mat. 5:9, 44).
Sar tano amencar lično? Amen na mangaja te učestvujna ki nisavi vojna, ama dali ko amaro vilo isi nešto so šaj te anel dži ko raspravie ili podelbe ko sobranie? Ako primetinaja nešto asavko ki amende te da amendar sa te šaj te cida amendar asavke čuvstvija (Jak. 4:1, 11).
Namesto te učestvujna ko vojne akale svetoskere amen daja amendar sa te šaj te ovel mir hem te sikava mangipe jekh jekheske (Jovan 13:34, 35). Te ova odlučna te ačhova neutralna džikote adžikeraja o dive keda o Jehova ka cidel sa o vojne zasekogaš (Ps. 46:9).
^ Ponekogaš o Izraelcija borinena pe sine maškar peste ama o Jehova na odobrinela sine asavke vojne (1. Car. 12:24). Sepak, sine situacie keda ov odobrinela sine asavke vojne soske nesave izraelska plemija otfrlingje le ili kergje nesave seriozna grevija (Sud. 20:3-35; 2. Let. 13:3-18; 25:14-22; 28:1-8).
