STATIJA PROUČIBASKE 47
Ma dozvolin ništo te odvojnel tut taro Jehova
Isi ma doverba ki tute, Jehova (PS. 31:14)
GILI 122 Oven zorale
BAŠO SO KA KERA LAFI a
1. Kotar džanaja kaj o Jehova mangela te ovel amencar paše?
O JEHOVA mangela te ova lea paše (Jak. 4:8). Ov mangela te ovel amaro Devel, Dad hem Amal. Ov odgovorinela ko amare molitve hem pomožinela amen keda nakhaja taro phare vremija. Hem preku pli organizacija sikavela amen hem zaštitinela amen. Ama so valjani te kera te šaj te ova lea paše?
2. Sar šaj te ova paše e Jehovaja?
2 Šaj te ova paše e Jehovaja agjaar so ka molina amen leske, ka čitina leskoro Lafi hem hor ka razmislina bašo adava. Keda keraja adava bajrola amaro mangipe hem cenenje sprema leste. Pottiknime siem te ova leske poslušna hem te da le i slava koja so zaslužinela la (Otk. 4:11). So poviše zapoznajnaja e Jehova doborom poviše ka ovel amen doverba ki leste hem ki organizacija preku kolate so pomožinela amen.
3. Sar probinela o Satana te odvojnel amen taro Jehova, ama so ka pomožinel amenge nikogaš te na cida amen taro Devel hem leskiri organizacija? (Psalm 31:13, 14).
3 Ama o Satana probinela te odvojnel amen taro Jehova, posebno keda isi amen problemija. Sar kerela adava? Agjaar so hari pohari probinela te uništinel amari doverba ko o Jehova hem ki leskiri organizacija. Ama amen šaj te borina amen protiv leskere napadija. Keda amari vera tani silno hem amari doverba ko Jehova tani cvrsto, tegani nane te cida amen taro amaro Devel hem leskiri organizacija. (Čitin Psalm 31:13, 14.)
4. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?
4 Ki akaja statija ka dikha trin predizvikija so šaj te aven taro sveto hem sekova jekh lendar šaj te slabonkerel amari doverba ko Jehova hem leskiri organizacija. Sar šaj akala predizvikija te odvojnen amen taro Jehova? Hem so šaj te kera te šaj te sprotivstavina amen e Satanaske?
KEDA ISI AMEN PROBLEMIJA
5. Sar šaj o problemija te slabonkeren amari doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija?
5 Ponekogaš isi amen problemija soske protivinela pe amenge i familija ili ačhovaja bizi buti. Sar šaj asavke problemija te slabonkeren amari doverba ki e Jehovaskiri organizacija hem te ciden amen lestar? Keda nesavo problemi trajnela poviše vreme, šaj te našava amari nadež hem te ova razočarime. O Satana iskoristinela asavke prilike te šaj te čhivel amen te sumnina amen ko e Jehovaskoro mangipe. Ov mangela te mislina kaj o Jehova ili leskiri organizacija tane kriva bašo amare muke. Nešto slično slučingja pe nesave Izraelconge ko Egipet. Ko početok ola verujngje kaj o Jehova bičhalgja e Mojsee hem e Arone te oslobodinel len taro ropstvo (2. Moj. 4:29-31). Ama pokasno keda o faraoni dengja len pophari buti, ola krivingje e Mojsee hem e Arone bašo pumare problemija agjaar so vakergje: „Tumen kergjen o faraoni hem leskere sluge te mrzinen amen, hem tumen dengjen len mači ko vas te mudaren amen“ (2. Moj. 5:19-21). Ola krivingje e Devleskere verna slugen. Kobor žalno! Ako tute da poviše vreme isi tu problemija, sar šaj ponadari da te ovel tut doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija?
6. So sikljovaja taro Avakum bašo adava sar te istrajna ko problemija? (Avakum 3:17-19).
6 Vaker e Jehovaske ki molitva sa so isi tut ko vilo hem rode lestar pomoš. E proroko e Avakume sine le but problemija. Jekh vreme šaj sumninela pe sine dali o Jehova grižinela pe leske. Adaleske ki molitva vakergja e Jehovaske sar osetinela pe. Ov vakergja: „Dži keda Jehova ka rodav pomoš, a tu nane te šune man?... soske dikhea o muke?“ (Avak. 1:2, 3). O Jehova odgovoringja ki iskreno molitva ple verno slugaskiri (Avak. 2:2, 3). Odkeda o Avakum razmislingja bašo adava sar o Jehova angleder spasingja ple narodo, ulo palem radosno. Ov uveringja pe kaj o Jehova grižinela pe leske hem kaj ka pomožinel leske te istrajnel bilo savo problemi. (Čitin Avakum 3:17-19.) So sikljovaja taro akava? Keda isi tut problemija molin tut e Jehovaske hem vaker leske sar osetinea tut, palo adava rode lestar pomoš. Razmislin bašo adava sar o Jehova angleder pomožingja tuke. Ako kerea akava šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka del tut i sila so valjani tuke te šaj te istrajne. Hem keda ka dikhe sar pomožinela tuke, tli vera ka ovel panda posilno.
7. So manglja e Širlijako phral te kerel, hem so pomožingja lake te na našavel pli vera ko Jehova?
7 Iker tli duhovno rutina. Akava pomožingja jekhe phenjake so vikinela pe Širli. Akale phenja tari Papua Nova Gvineja sine la but problemija. b Lakiri familija sine čoroli hem ponekogaš na sine len ni dovolno hajbaske. Lakoro phral manglja te slabonkerel lakiri doverba ko Jehova. Ov vakergja: „Tu vakerea kaj pomožinela tut e Devleskoro sveti duh ama me na dikhava nisavi pomoš. I familija tani panda čoroli. Našavea samo tlo vreme adale propovedibaja“. I Širli priznajnela: „Pučava man sine dali o Devel čače grižinela pe amenge? Adaleske, odma molingjum man e Jehovaske hem vakergjum leske sa so mislinava sine. Na čhinavgjum te čitinav i Biblija hem amare publikacie hem ponadari da propovedinava sine hem džava sine ko sostanokija“. Sigate halili kaj o Jehova grižinela pe lakere familijake, ola na ačhile bokhale hem sine radosna. Oj vakerela: „Dikhljum sar o Jehova odgovorinela ko mle molitve“ (1. Tim. 6:6-8). Ako ikerea tli duhovno rutina, tu da nane te dozvoline o problemija ili o sumnje te odvojnen tut taro Jehova.
KEDA VAKERENA HOVAJBE BAŠO ODGOVORNA PHRALJA
8. So šaj te slučinel pe e phralenge so predvodinena ki e Jehovaskiri organizacija?
8 Preku mediumija ili socijalna mreže, amare dušmanja širinena hovajba ili pogrešna informacie bašo odgovorna phralja ki Jehovaskiri organizacija (Ps. 31:13). Nesave phralja sine phanle hem obvinime sar kriminalcija. Nešto slično slučingja pe ko prvo veko, keda o apostol Pavle sine pogrešno obvinimo hem phanlo. Sar reagiringje nesave hristijanja?
9. Sar reagiringje nesave hristijanja keda o apostol Pavle sine phanlo?
9 Nesave hristijanja taro prvo veko čhinavgje te poddržinen e apostol Pavle keda sine phanlo ko Rim (2. Tim. 1:8, 15). Soske? Šaj ladžana sine taro Pavle adaleske so o manuša dikhena le sine sar kriminalco (2. Tim. 2:8, 9). Ili šaj darana sine te na oven ola da progonime. Bizi razlika koja sine i pričina, sigurno e Pavleske adava sine but pharo soske ov baši lenge nakhlja taro but problemija hem čak rizikujngja plo životo (Dela 20:18-21; 2. Kor. 1:8). Nikogaš ma te ova sar okola so mukle e Pavle keda najviše valjangje leske. So na valjani te bistra keda o phralja so predvodinena tane progonime?
10. So valjani te ovel amen ki godi keda o odgovorna phralja tane progonime?
10 Ma bistre soske siem progonime hem koj kerela adava. Ko 2. Timotej 3:12 pišinela: „Sarine so mangena te živinen ko jekhipe e Hristos Isusea hem te obožavinen e Devle, ka oven progonime“. Adaleske na valjani te iznenadina amen so o Satana posebno napadinela e phralen kola so predvodinena. Ov mangela preku adala napadija te uništinel lengiri vera hem te daravkerel amen (1. Pet. 5:8).
11. So šaj te sikljova taro Onisifor? (2. Timotej 1:16-18).
11 Ponadari da poddržin e phralen hem ačhov lencar paše. (Čitin 2. Timotej 1:16-18.) O Onisifor, jekh hristijani taro prvo veko postapingja porazlično taro nesave hristijanja keda o Pavle sine ko zatvor. „Ov na ladžandilo taro [e Pavleskere] sindžirija.“ Namesto adava, ov rodingja le hem keda arakhlja le pomožingja leske ko praktično način. Adalea, o Onisifor rizikujngja plo životo. So sikljovaja taro akava? Na smejnaja te dozvolina i dar taro manuš te čhinavel amen te poddržina amare phralen kola soj progonime. Namesto adava valjani te kera sa so šaj te pomožina lenge (Izr. 17:17). Valjani te sikava lenge mangipe hem te poddržina len.
12. So šaj te sikljova taro amare phralja hem phenja tari Rusija?
12 Razmislin bašo phralja hem o phenja tari Rusija kola so pomožingje pumare phralenge soj phanle. Keda nesave phraleske ili phenjake sudinela pe, but phralja hem phenja avena ko sudo te šaj te poddržinen len. So sikljovaja taro akava? Na valjani te dara keda amare odgovorna phralja tane pogrešno obvinime, phanle ili progonime. Namesto adava molin tut lenge, grižin tut lengere familijake hem razmislin sar šaj praktično te pomožine lenge (Dela 12:5; 2. Kor. 1:10, 11).
KEDA ASANA AMENGE
13. Sar šaj o negativna lafija te slabonkeren amari doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija?
13 Nekogaš šaj nekoj tari familija, nesavo kolega ili součeniko te asal amenge ili te kritikujnel amen adaleske so propovedinaja ili živinaja sprema e Jehovaskere merilija (1. Pet. 4:4). Ola šaj te vakeren: „Tu sian šukar manuš, ama tli religija tani but strogo hem staromodno“. Nesave šaj te kritikujnen amen bašo adava sar postapinaja e isklučimencar hem te vakeren: „Sar šaj te vakeren kaj mangena e javeren“. Asavke lafija šaj te keren te sumnina amen. Šaj te počmina te mislina amenge: „Dali o Jehova rodela mandar previše? Dali leskiri organizacija tani but strogo?“ Ako arakhea tut ki asavki situacija sar šaj te ačhove paše e Jehovaja hem leskere organizacijaja?
14. Sar valjani te reagirina keda o javera kritikujnena amen bašo adava so živinaja sprema e Jehovaskere merilija? (Psalm 119:50-52).
14 Ov odlučno te živine sprema e Jehovaskere merilija. O Jov živinela sine sprema e Jehovaskere merilija, iako javera kritikujnena le sine. Jekh taro e Joveskere hovavne amala manglja te čhivel le te mislinel kaj e Devleske nane važno dali ov ka ikerel pe ko leskere merilija ili na (Jov 4:17, 18; 22:3). Ama o Jov na verujngja ko asavko hovajbe. Ov džanlja e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno hem sine odlučno te živinel sprema lende. Na dozvolingja o javera te čhiven le te postapinel pogrešno (Jov 27:5, 6). So sikljovaja taro akava? Ma dozvolin bašo kritike te sumnine tut ko e Jehovaskere merilija. Razmislin bašo tlo životo, verojatno but puti dikhljan kaj tano pošukar te živine sprema e Jehovaskere merilija. Adaleske, ov odlučno te poddržine e organizacija koja so pottikninela amen te ikera amen ko akala merilija. Tegani bizi razlika kobor o manuša ka asan amenge amen nikogaš nane te cida amen taro Jehova. (Čitin Psalm 119:50-52.)
15. Soske nesave kritikujngje e phenja?
15 Razmislin baši Bridžit jekh phen tari Indija. Lakiri familija kritikujnela la sine soske tani svedoko. Kratko odkeda krstingja pe ko 1997 berš lakoro rom kova so na sine svedoko ačhilo bizi buti. Adaleske ov, i Bridžit hem lengere čhaja gele te živinen leskere roditelencar kola so sine ki javer diz. Ama lakere problemija na završingje akate. Adaleske so lakoro rom sine bizi buti, oj valjani sine te kerel sekova dive buti te šaj te izdržinel ple familija. Osven adava i najpaše dvorana sine 350 kilometrija dur. Isto agjaar o protivibe tari e romeskiri familija sine doborom lošno so valjangje te džan peske taro adava kher. Tegani taro jekh puti lakoro rom mulo, pokasno jekh taro lakere čhaja kola so sine la 12 berš muli taro rako. Žalno tano so lakiri familija vakerela sine kaj i Bridžit tani krivo bašo sa so slučingja pe. Ola vakergje kaj te na ovel sine oj e Jehovaskoro svedoko sa akala tragedie nane sine te slučinen pe. Ama la ponadari da sine la doverba ko Jehova hem ačhili paše leskere organizacijaja.
16. Save bereketija dobingja i Bridžit adaleske so ačhili paše e Jehovaja hem leskere organizacijaja?
16 Adaleske so i Bridžit živinela sine but dur tari dvorana jekh pokrainsko nadgledniko pottikningja la te propovedinel e manušenge kote so živinela hem te ikerel o sostanokija peste khere. Ko početok mislingja kaj našti te kerel adava, ama sepak šungja e phraleskoro sovet. Oj džala sine ki služba, ikerela sine sostanokija ko plo kher hem redovno ikerela sine i Familijarno rat ple čhaencar. Savo sine o rezultati? La sine la but bibliska kursija hem but džene lendar krstingje pe. Ko 2005 berš počmingja te služinel sar opšto pioneri. Oj sine nagradimi baši pli doverba ko Jehova hem pli vernost ki organizacija. Lakere čhaja verno služinena e Jehovaske hem akana isi duj sobranija ko than kote so živinela. I Bridžit tani uverimi kaj o Jehova dengja la sila te izdržinel ko pharipe hem te istrajnel ko pritisok tari familija.
AČHOV VERNO E JEHOVASKE HEM LESKERE ORGANIZACIJAKE
17. Ko so valjani te ova odlučna?
17 O Satana mangela te mislina kaj o Jehova ka mukhel amen keda ka oven amen problemija hem kaj ako ačhovaja ki e Jehovaskiri organizacija, amaro životo ka ovel po pharo. O Satana mangela te daravkerel amen keda o phralja so predvodinena tane pogrešno obvinime, progonime ili phanle. Hem preku o kritike ov mangela te slabonkerel amari doverba ko e Jehovaskere merilija hem ki leskiri organizacija. Ama amen šukar džanaja leskere lošna taktike hem našti te hovavel amen (2. Kor. 2:11). Ov odlučno te otfrline e Satanaskere hovajba hem te ačhove verno e Jehovaske hem leskere organizacijake. Ma bistre, o Jehova nikogaš nane te mukhel tut (Ps. 28:7). Adaleske ni tu ma dozvolin ništo te odvojnel tut taro Jehova (Rim. 8:35-39).
18. Bašo so ka kera lafi ki sledno statija?
18 Ki akaja statija kergjem lafi bašo predizvikija kola so šaj te oven amen taro sveto. Ama amari doverba ko Jehova hem leskiri organizacija šaj te ovel čhivdi ko ispit taro predizvikija so avena taro sobranie. Sar šaj uspešno te nakhava adala predizvikija? Bašo akava ka kera lafi ki sledno statija.
GILI 118 „De amen panda vera“
a Te šaj verno te istrajna ko akala posledna dive, mora ponadari da te ovel amen doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija. O Beng mangela preku o nevolje te uništinel amari doverba. Ki akaja statija ka dikha trin bukja so koristinela len o Beng hem so šaj te kera te šaj te ačhova verna e Jehovaske hem leskere organizacijake.
b Nesave anava tane menime.