Dali setinea tut?
Dali vnimatelno čitingjan o broja tari Stražarsko kula akale beršeske? Dikh dali šaj te odgovorine ko akala pučiba:
Ko so uverinela amen o stiho taro Isaija 63:9 keda vakerela kaj o Jehova tano pherdo „mangipe“ hem „milost“?
Adaleske so tano milostivo, o Jehova prostinela amare grevija. O stiho taro Isaija 63:9 isto agjaar uverinela amen kaj ov spremno mangela te pomožinel amenge. Keraja šukar ako postapinaja sar o Jehova (w21.01, str. 21).
Soske o Jehova vospostavingja o poglavarstvo?
Adava kergja le taro mangipe. Akava načelo pomožinela e familijake te funkcionirinel ko mirno način hem te ovel la redo. Sekoja familija so ikerela pe ko akava džanela koj tano odgovorno ko krajo te anel o odluke hem koj valjani te kerel adava so odlučingja pe (w21.02, str. 3).
Soske o hristijanja valjani te oven vnimatelna keda koristinena aplikacie bašo pišibe porake?
Ako nekoj odlučinela te koristinel asavke aplikacie, valjani šukar te birinel ple amalen, posebno keda tane ko bare grupe pišibaske (1. Timotej 5:13). Isto agjaar, postojnela opasnost te širinen pe informacie so nane potvrdime hem te iskoristinel pe adala grupe kote so isi phralja hem phenja te šaj te kerel pe biznis (w21.03, str. 31).
Kola tane nesave pričine soske o Devel dozvolingja o Isus te cidel mukhe hem te merel?
Jekh pričina soske o Isus valjani sine te ovel obesimo ko stubo tani, te šaj te oslobodinel e Evreen tari jekh arman (Gal. 3:10, 13). I dujto pričina tani kaj o Jehova obučingja e Isuse te ovel amaro Prvosvešteniko. Hem trito, adalea so o Isus ačhilo verno dži ko meribe ov dokažingja kaj o manuša šaj te ačhoven verna iako isi len phare iskušenija (Jov 1:9-11; w21.04, str. 16-17).
So šaj te kere ako tano pharo te arakhe manušen ki služba?
Šaj te rode len ko vreme keda najverojatno tane khere. Isto agjaar, šaj te propovedine ko različna thana. Ili, šaj te probine te svedočine ko jekh javer način, sar na primer te pišine pismo (w21.05, str. 15-16).
So mislingja o apostol Pavle keda vakergja: „Preku o zakoni, mulo sium e zakoneske“? (Gal. 2:19)
E Mojseeskoro zakoni jasno sikavgja kaj o manuša tane nesovršena hem vodingja e Izraelcon dži ko Hristos (Gal. 3:19, 24). Adava pomožingja e Pavle te prifatinel e Hristose. Adaleske šaj te phenel pe kaj o Pavle sine mulo „e Zakoneske“, javere lafencar o Zakoni našti sine više te vlijajnel upri leste (w21.06, str. 31).
Soske o Jehova tano šukar primer baši istrajnost?
O Jehova istrajngja iako slučingje pe leske akala bukja: „Leskoro anav sine ladžakerdo, but džene tane protiv leskoro pravo te vladinel, nesave taro leskere čhave buningje pe protiv leste, o Satana vakerela hovajba baši leste, leskere mangle sluge mučinena pe, odvojmo tano ple amalendar so mule, o lošna manuša kerena šteta e javerenge hem o manuša uništinena i Phuv koja so ov stvoringja la“ (w21.07, str. 9-12).
Soske o Josif tano šukar primer baši strplivost?
Ov doživingja nepravda taro ple phralja. Adava kergja te ovel nepravedno obvinimo hem phanlo ko Egipet beršencar (w21.08, str. 12).
Savo simbolično tresibe tano prorokujmo ko Agej 2:6-9, 20-22?
O narodija negativno reagiringje ko šukar haberi so propovedinaja le, ama but džene prifatingje o čačipe. Panda hari, bašo posledno puti, ka oven tresime o narodija keda ka oven uništime zasekogaš (w21.09, str. 15-19).
Soske na valjani te otkažina amen te kera amari služba?
O Jehova dikhela amaro trudo hem bahtalo tano bašo adava. Ako na umorinaja amen hem na otkažinaja amen, ka dobina večno životo (w21.10, str. 25-26).
Sar šaj o 19 poglavje tari 3. Mojseeva te pomožinel amen te primenina akava sovet: „Oven sveta ko sa so kerena“? (1. Pet. 1:15)
Akava stiho najverojatno tano citirimo tari 3. Mojseeva 19:2. Ko 19 poglavje isi but primerija bašo adava sar šaj ko sekojdnevno životo te primenina o stiho taro 1. Petrovo 1:15 (w21.12, str. 3-4).