Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 34

Sikljov taro bibliska proroštvija

Sikljov taro bibliska proroštvija

Okola so šukar proceninena o bukja ka haljoven (DAN. 12:10)

GILI 98 I Biblija tani dendi taro Devel

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. So šaj te pomožinel amenge te sikljova te uživina ko proučibe o bibliska proroštvija?

 „BUT mangava te proučinav o bibliska proroštvija“ vakerela jekh terno phral so vikinela pe Ben. Dali tu da uživinea ko adava? Ili mislinea kaj o bibliska proroštvija tane but phare haljojbaske? Ili šaj čak mislinea kaj adava šaj te ovel dosadno? Ama, ako doznajnea nešto poviše bašo adava soske o Jehova vklučingja len ko plo Lafi šaj tu da ka počmine te uživine ko proučibe.

2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

2 Ki akaja statija ka dikha soske valjani te sikljova nešto poviše bašo bibliska proroštvija hem sar šaj te proučina len. Isto agjaar ka kera lafi bašo duj proroštvija taro lil Daniel te šaj te dikha sar adava so haljovaja len šaj te pomožinel amenge panda akana.

SOSKE TE PROUČINA O BIBLISKA PROROŠTVIJA?

3. So valjani te kera te šaj te haljova o bibliska proroštvija?

3 Ako mangaja te haljova o bibliska proroštvija valjani te roda pomoš. Te vakera jekh sporedba. Zamislin tuke kaj džaja ko jekh than so na džanea le ama tlo amal soj tuja but šukar džanela adava than. Ov točno džanela kaj sien hem kote ingarela sekova drumo. Sigurno tuke but milo so tlo amal alo tuja. O Jehova tano sar akava amal. Ov točno džanela ko savo vreme živinaja hem so ka slučinel pe ki idnina. Znači, te šaj te haljova o bibliska proroštvija mora ponizno te roda pomoš taro Jehova (Dan. 2:28; 2. Pet. 1:19, 20).

Adava so ka proučina bibliska proroštvija šaj te pomožinel amenge te ova spremna bašo nastanija so avena (Dikh ko pasus 4)

4. Soske o Jehova mukhlja te oven pišime proroštvija ko leskoro Lafi? (Eremija 29:11). (Dikh hem i slika).

4 Isto sar sekova roditeli o Jehova da mangela leskere čhaven te ovel len šukar idnina. (Čitin Eremija 29:11.) Ama o manušikane roditelija našti te vakeren so ka slučinel pe ki idnina, a o Jehova šaj hem ov nikogaš na grešinela. Ov mukhlja te oven pišime proroštvija ko leskoro Lafi te šaj te džana kola važna nastanija ka slučinen pe ki idnina (Isa. 46:10). Znači, o bibliska proroštvija tane skapocena poklonija taro amaro nebesno Dad. Ama kotar šaj te ove sigurno kaj adava so i Biblija prorokujnela čače ka ispolninel pe?

5. So šaj o terne te sikljoven taro Maks?

5 Amare terne ki škola tane opkolime bute manušencar so na poštujnena i Biblija. Ponekogaš, lengere lafija hem postapke šaj te keren amare terne te sumninen pe ko čačipe. Te dikha o primer jekhe phraleskoro so vikinela pe Maks. Ov vakerela: „Keda džava sine ki škola počmingjum te sumninav man dali mle roditelija sikavena man o čačipe hem dali i Biblija čače tani taro Devel“. Sar reagiringje leskere roditelija? Ov vakerela: „Ola ačhile smirime iako džanava kaj na sine lenge sa jekh“. Leskere roditelija koristingje i Biblija te šaj te odgovorinen ko leskere pučiba. Ama o Maks da kergja nešto. Ov vakerela: „Počmingjum korkori te proučinav o bibliska proroštvija hem kerava sine lafi javere ternencar bašo adava so sikljovava “. Savo sine o rezultati? O Maks vakerela: „Palo adava sium sine uverimo kaj i Biblija tani taro Devel“.

6. So valjani te kere ako isi tut sumnje, hem soske?

6 Ako tu da, isto sar o Maks, počminea te sumnine tut dali adava so pišinela ki Biblija tano čače, na valjani te osetine tut krivo. Ama but tano važno sigate te kere nešto bašo adava. I sumnja tani sar rgja. Ako na cidaja la sigate šaj te uništinel nešto soj vredno. Te šaj te cide bilo savi „rgja“ koja so šaj te uništinel tli vera, valjani te puče tut: „Dali verujnava ko adava so i Biblija vakerela baši idnina?“ Ako na sian sigurno, tegani valjani te proučine o bibliska proroštvija kola so više ispolningje pe. Sar šaj te kere adava?

SAR TE PROUČINA O BIBLISKA PROROŠTVIJA?

Te šaj te ovel amen doverba ko Jehova isto sar o Daniel, valjani te ova ponizna džikote proučinaja o bibliska proroštvija, hor te kera adava hem taro ispravno motivi (Dikh ko pasus 7)

7. Savo primer mukhlja amenge o Daniel bašo adava sar te proučina o proroštvija? (Daniel 12:10). (Dikh hem i slika).

7 O Daniel dengja amen šukar primer bašo adava sar te proučina o bibliska proroštvija. Ov proučingja o proroštvija taro ispravno motivi — manglja te džanel o čačipe. Isto agjaar, o Daniel sine ponizno. Ov džanlja kaj o Jehova ka pomožinel le te haljovel o proroštvija ako živinela sprema leskere merilija hem ačhovela lea paše. (Dan. 2:27, 28; čitin Daniel 12:10). O Daniel sikavgja poniznost agjaar so rodingja pomoš taro Jehova (Dan. 2:18). Isto agjaar, o Daniel hor proučinela sine. Ov proučinela sine o sveta spisija kola so sine le (Erem. 25:11, 12; Dan. 9:2). Sar šaj te dža palo primer e Danieleskoro?

8. Soske nesave na mangena te verujnen kaj o bibliska proroštvija ispolningje pe, ama so valjani te kera amen?

8 Ispitin tle motivija. Dali proučinea o bibliska proroštvija adaleske so but mangea te džane o čačipe? Ako oja, o Jehova ka pomožinel tuke (Jovan 4:23, 24; 14:16, 17). Ama, nesave manuša proučinena i Biblija taro javera pričine. Ola mislinena peske kaj ako arakhena dokazija kaj i Biblija nane taro Devel tegani korkori šaj te odlučinen peske soj tano ispravno, a soj pogrešno. Ama amen valjani te proučina taro ispravno motivi. Osven adava, te šaj te haljova o bibliska proroštvija valjani amenge jekh važno osobina.

9. Savi osobina valjani amenge te šaj te haljova o bibliska proroštvija? Objasnin.

9 Ov ponizno. O Jehova vetinela kaj ka pomožinel okolenge soj ponizna (Jak. 4:6). Adaleske valjani te molina amen leske te pomožinel amen te haljova o bibliska proroštvija. Isto agjaar, mora te priznajna kaj valjani amenge pomoš taro Verno hem mudro robo kole so o Jehova koristinela te del amen duhovno hrana ko pravo vreme (Luka 12:42). O Jehova tano Devel e redoskoro, adaleske tano logično te verujna kaj ov koristinela samo jekh izvor te šaj te pomožinel amen te haljova o čačipe taro leskoro Lafi (1. Kor. 14:33; Ef. 4:4-6).

10. So sikljovea tari Ester?

10 Hor proučin. Proučin nesavo proroštvo kova so tut lično interesinela tut. Baš adava kergja jekh phen so vikinela pe Ester. Oj manglja te džanel nešto poviše bašo proroštvija kola so kerena lafi bašo adava sar ka avel o Mesija. Oj vakerela: „Keda sine man 15 berš rodava sine dokazija kola so sikavena kaj akala proroštvija čače sine pišime angleder te avel o Isus“. Hem oj uveringja pe ko adava keda čitingja bašo svitokija taro Mrtvo more. Oj vakerela: „Nesave sine pišime angleder te avel o Hristos. Adaleske, o proroštvija so sine athe mora te oven taro Devel“. I Ester priznajnela: „Nesave bukja mora sine te čitinav poviše puti te šaj te haljovav len“. Ama o trudo so vložingja, vredingja. Otkeda hor proučingja nekobor bibliska proroštvija, oj vakergja: „Šaj sine korkori te uverinav man kaj adava so pišinela ki Biblija tano čače!“

11. Soske tano šukar te ova uverime kaj adava so vakerela i Biblija tano točno?

11 Keda ka haljova sar nesave proroštvija taro e Devleskoro Lafi više ispolningje pe, ka bajrol amari doverba ko Jehova hem ko leskoro vodstvo. Osven adava, o bibliska proroštvija pomožinena amenge te ovel amen pozitivno stavi baši idnina, bizi razlika save predizvikoncar soočinaja amen panda akana. Akana, kratko te razgledina duj proroštvija kola so pišingja len o Daniel hem ispolninena pe ko amaro vreme. Adava so ka haljova len ka pomožinel amen te ana mudra odluke.

SAR VLIJAJNELA UPRI TUTE O PROROŠTVO BAŠO PRE TARO SASTRN HEM TARI GLINA?

12. So pretstavinena o pre taro „sastrn mešime vlažno glinaja“? (Daniel 2:41-43).

12 Čitin Daniel 2:41-43. Ko suno so dikhlja le o cari o Navuhodonosor a o Daniel objasningja le leske, o pre taro adava kipi sine taro „sastrn mešimo vlažno glinaja“. Ako sporedinaja akava proroštvo javere proroštvoncar taro lila Daniel hem Otkrovenie, šaj te haljova kaj o pre pretstavinena e Anglo-Amerikansko svetsko sila koja soj tani i najmokjno sila ko amaro vreme. Baši akaja sila o Daniel vakerela: „O carstvo ko isto vreme ka ovel hem zoralo hem slabo“. Soske akava carstvo ka ovel asavko? Adaleske so o obična manuša soj pretstavime glinaja kerena pharo akale svetsko silake te ovel silno sar sastrn. b

13. Kola važna čačipa šaj te otkrina adaleske so haljovaja akava proroštvo?

13 Taro objasnuvanje so dengja le o Daniel bašo kipi otkrinaja važna čačipa, posebno bašo leskere pre. Prvo, i Anglo-Amerikansko svetsko sila ko nekobor načinija sikavgja pli mokj. Na primer, i Amerika hem i Britanija sine maškar o phuvja kola so pobedingje ki Prvo hem ki Dujto svetsko vojna. Ama akaja svetsko sila slabongja hem ponadari da ka slabonel soske isi konfliktija maškar lakere gragjanija. Dujto, i Anglo-Amerika ka ovel i posledno svetsko sila koja so ka vladinel angleder e Devleskoro Carstvo te anel krajo bašo sa o manušikane carstvija. Iako nesave nacie šaj ka protivinen pe e Anglo-Amerikake, sepak ola ka našti te len lakoro than. Akava džanaja le adaleske so „o bar“ kova so pretstavinela e Devleskere Carstvo ka phagel e kipeskere pre kola so pretstavinena e Anglo-Amerika (Dan. 2:34, 35, 44, 45).

14. Sar adava so haljovaja o proroštvo bašo pre taro sastrn hem glina ka pomožinel amenge te ana mudra odluke?

14 Dali sian uverimo kaj e Danieleskoro proroštvo bašo pre taro sastrn hem glina tano točno? Ako oja, adava ka vlijajnel upro celo tlo životo. Na primer, nane te rode sigurnost ko materijalna bukja taro akava sveto kova so panda hari ka ovel uništimo (Luka 12:16-21; 1. Jov. 2:15-17). Isto agjaar, adava so ka haljove akava proroštvo ka pomožinel tuke te dikhe kobor tano važno o propovedibe hem o keribe učenikija (Mat. 6:33; 28:18-20). Otkeda ka proučine akava proroštvo šaj te puče tut: „Dali mle odluke sikavena kaj sium uverimo kaj e Devleskoro Carstvo panda hari ka anel krajo sa e manušikane vladenge?“

SAR VLIJAJNENA UPRI TUTE O SEVERNO HEM O JUŽNO CARI?

15. Koj tane o severno hem o južno cari avdive? (Daniel 11:40).

15 Čitin Daniel 11:40. O Daniel 11-to poglavje kerela lafi bašo duj carija ili politička sile kola so borinena pe maškar peste baši svetsko vlast. Ako sporedinaja akava proroštvo javere proroštvoncar tari Biblija, šaj te otkrina kaj o „severno cari“ tano i Rusija ple sojuznikoncar, a o „južno cari“ tano i Anglo-amerikansko svetsko sila. c

Adava so haljovaja kaj o progonstvija so isi amen taro „severno cari“ hem o „južno cari“ tano biblisko proroštvo, šaj te pomožinel amenge te ovel amen pobari vera hem te na dara (Dikh ko pasusija 16-18)

16. Sar postapinela o „severno cari“ e Devleskere narodoja?

16 E Devleskoro narodo kova so živinela ko thana kote so o „severno cari“ vladinela doživinena direktno progonstvo taro akava cari. Nesave svedokija sine marde hem phanle baši pumari vera. Ama adalea namesto te daravkerel amare phralen, o „severno cari“ kergja lengiri vera panda pozorali. Soske? Adaleske so amare phralja džanena kaj e progonstvoja upro e Devleskoro narodo ispolninela pe o proroštvo taro lil Daniel d (Dan. 11:41). Adava so džanaja akaja buti šaj isto agjaar te pomožinel amenge te ovel amen zorali nadež hem te ačhova verna e Jehovaske.

17. Kola predizvikija sine e Devleskere narodo ko thana kote so vladingja o „južno cari“?

17 Angleder, o „južno cari“ isto agjaar progoningja e Devleskere narodo. Na primer, džikote trajnela sine i Prvo hem i Dujto svetsko vojna but taro amare phralja sine phanle adaleske so ačhile neutralna, a nesave Svedokongere čhave sine paldime tari škola baši isto pričina. Ama ko posledna berša amare phralengiri vera so živinena ko than kote so vladinela o „južno cari“ tani čhivdi ko ispit ko javera načinija. Na primer, keda avela vreme glasibaske jekh hristijani šaj te ovel ko iskušenie te poddržinel jekhe političko partija ili nesave kandidate. Ov šaj nane te džal te glasinel ama ki pli godi hem ko plo vilo šaj te poddržinel jekhe strana. Akava sikavela kobor tano važno te ačhova neutralna na samo amare postapkencar nego hem amare mislencar hem čuvstvoncar (Jovan 15:18, 19; 18:36).

18. Sar valjani te reagirina ko proroštvo bašo severno hem južno cari? (Dikh hem i slika.)

18 Okola so nane len vera ko biblisko proroštvo šaj te oven but voznemirime keda ka dikhen kaj o „južno cari“ borinela pe e „severno carea“ (Dan. 11:40). E solduje caren isi len doborom nuklearno oružje so šaj te uništinen sa soj dživdo ki phuv. Ama amen džanaja kaj o Jehova nane te dozvolinel te slučinel pe adava (Isa. 45:18). Adaleske o proroštvo bašo severno hem južno cari na valjani te daravkerel amen, namesto adava valjani te bajrarel amari vera. Akava sikavela kaj o krajo akale svetoskoro tano paše.

PONADARI DA VNIMATELNO DIKH SAR ISPOLNINENA PE O PROROŠTVIJA

19. So valjani te džana bašo bibliska proroštvija?

19 Amen na džanaja sar nesave bibliska proroštvija ka ispolninen pe. Čak o proroko o Daniel na halilo so značinena sa o bukja so pišingja len (Dan. 12:8, 9). Ama samo adaleske so na džanaja celosno sar nesavo proroštvo ka ispolninel pe na značinela kaj nane te ispolninel pe. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova ko pravo vreme ka otkrinel amenge adava so mora te džana sar so kergja adava ko purano vreme (Amos 3:7).

20. Save važna bibliska proroštvija ka ispolninen pe panda hari, hem so valjani ponadari da te kera?

20 Panda hari ka objavinel pe „mir hem sigurnost“ (1. Sol. 5:3). Odma palo adava o politička sile ka napadinen e hovavne religija hem ka uništinen la (Otk. 17:16, 17). Tegani ka napadinen e Devleskere narodo (Ezek. 38:18, 19). Akala nastanija direktno ka ingaren dži ki vojna Armagedon (Otk. 16:14, 16). Šaj te ova sigurna kaj akala nastanija ka slučinen pe panda hari. Dži tegani, ponadari da te sikava cenenje amare nebesno Dadeske agjaar so vnimatelno ka dikha sar ispolninena pe o bibliska proroštvija hem ka pomožina e javerenge te keren o isto.

GILI 95 I svetlina ovela sa posilno

a Bizi razlika kobor lošno ovela i situacija ko sveto, šaj te ova sigurna kaj panda hari o bukja ka oven pošukar. Siem sigurna bašo adava adaleske so proučinaja o bibliska proroštvija. Ki akaja statija ka dikha nesave pričine soske valjani te proučina o bibliska proroštvija. Isto agjaar ka dikha duj taro e Danieleskere proroštvija hem ka dikha savi korist ka ovel amen ako haljovaja len.

b Dikh i statija „Jehova otkriva ’što kje se sluči naskoro‘“ so arakhljola ki Stražarska kula taro 15 juni 2012, pas. 7-9.

c Dikh i statija „Koj tano o severno cari avdive?“, so arakhljola ki Stražarsko kula taro maj 2020, pas. 3-4.

d Dikh i statija „Koj tano o severno cari avdive?“, so arakhljola ki Stražarsko kula taro maj 2020, pas. 7-9.