Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 31

Dali sian spremno te adžikere ko Jehova?

Dali sian spremno te adžikere ko Jehova?

„Strplivo ka adžikerav“ (MIH. 7:7)

GILI 128 Te ova istrajna

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

SAR ka osetine tut ako adžikerea paketi so čače valjani tuke, a na resela ko vreme keda očekujnea le? Dali sian razočarimo? Ko Izreki 13:12 vakerela: „Taro but adžikeribe nasvaljovela o vilo“. Ama so ako doznajnea kaj isi šukar pričine soske o paketi na reslja ko vreme? Tegani verojatno ka ove strplivo hem spremno ka adžikere.

2 Ki akaja statija ka dikha nekobor bibliska načelija so šaj te pomožinen amenge „strplivo te adžikera“ (Mih. 7:7). Palo adava, ka kera lafi bašo duj situacie kolende so mora strplivo te adžikera e Jehova. Ko krajo, ka dikha save bereketija o Jehova spreminela okolenge kola so spremno adžikerena.

BIBLISKA NAČELIJA SO SIKAVENA AMEN TE OVA STRPLIVA

3. So sikljovaja taro načelo soj pišimo ko Izreki 13:11?

3 Ko Izreki 13:11 pišinela bašo jekh primer kova so sikavela kobor tano važno te ova strpliva. Athe phenela: „O barvalipe so sigate dobinela pe našavgjovela, a o barvalipe so khedela pe hari po hari ka bajrol sa poviše“. So sikljovaja taro akava stiho? Jekh mudro manuš na sigjarela, ov kerela o bukja strplivo hem tegani isi le šukar rezultatija.

4. So sikavela amenge o načelo taro Izreki 4:18?

4 O Izreki 4:18 vakerela amenge kaj „o drumo e pravednikongoro tano sar jekh silno sabalutni svetlina, koja so ovela sa posilno hem posilno sa džikote na phravgjola o dive“. Akala lafija jasno sikavena kaj o Jehova hari po hari otkrinela pli namera ple narodoske. Ama akava stiho isto agjaar pomožinela amenge te haljova o način sar jekh hristijani duhovno napredujnela. Te šaj nekoj duhovno te napredujnel valjani leske vreme. Ako hor proučinaja hem primeninaja o sovetija so dobinaja len taro e Devleskoro Lafi hem leskiri organizacija, tegani hari po hari ka razvina i hristijansko ličnost. Isto agjaar pošukar ka pendžara e Devle. Te dikha sar o Isus objasningja akava.

Isto sar jekh rastenie so bajrola hari po hari, agjaar jekh manuš kova so prifatinela o haberi bašo Carstvo duhovno napredujnela hari po hari (Dikh ko pasus 5)

5. Savi sporedba koristingja o Isus te šaj te sikavel kaj valjani vreme te šaj nekoj te kerel promene?

5 O Isus koristingja jekh sporedba te šaj te objasninel sar o haberi bašo Carstvo tano slično jekhe tikne semea kova so po hari bajrola ko vilo okolengoro so mangena i pravednost. Ov vakergja: „O seme niknonela hem bajrola, a ov [o sejači] ni na džanela sar. I phuv korkori pestar hari po hari anela plodi — prvo steblo, palo adava klasi hem ko krajo celo zrno ko klasi“ (Mar. 4:27, 28). So mislingja o Isus akale lafencar? Ov manglja te vakerel kaj, isto sar jekh rastenie so bajrovela hari po hari slično, jekh manuš kova so prifatinela o haberi postepeno duhovno napredujnela. Na primer, keda amare interesentija ovena popaše e Jehovaja, počminaja te dikha o but promene so kerena len (Ef. 4:22-24). Ama na smejnaja te bistra kaj, o Jehova tano adava so kerela o tikno seme te bajrol (1. Kor. 3:7).

6-7. So sikljovaja taro način sar o Jehova stvoringja i Phuv?

6 O Jehova sekogaš strplivo odvojnela peske doborom vreme kobor so valjani te šaj te završinel adava so počmingja. Ov kerela adava te šaj te slavinel plo anav hem te pomožinel e javerenge. Na primer, razmislin bašo adava sar o Jehova postepeno spremingja i Phuv e manušenge.

7 Keda i Biblija opišinela sar o Jehova stvoringja i Phuv, oj vakerela kaj ov „odredingja lakere merke“, „čhivgja lakere temelija“ hem čhivgja „lakoro agolno bar“ (Jov 38:5, 6). Ov čak odvojngja peske vreme te proverinel adava so kergja (1. Moj. 1:10, 12). Šaj li te zamisline tuke sar osetinena pe sine o angelija džikote dikhena sine sar o Jehova postepeno stvorinela o bukja? Ola sine but vooduševime! (Jov 38:7). So šaj te sikljova taro akava? O Jehova odvojngja peske poviše milja berša te šaj te stvorinel i Phuv, o zvezde hem sa javer. Ama keda dikhlja sa adava so ov vnimatelno stvoringja, vakergja kaj tano „but šukar“ (1. Moj. 1:31).

8. Bašo so ka kera lafi?

8 Akala primerija sikavena amenge kaj ko e Devleskoro Lafi isi načelija kola so istakninena kobor tano važno te ova strpliva. Akana ka kera lafi bašo duj situacie kolende so mora te ova spremna te adžikera ko Jehova.

KEDA VALJANI TE ADŽIKERA KO JEHOVA?

9. Koja tani jekh situacija ki koja so valjani te adžikera ko Jehova?

9 Šaj ka valjani strplivo te adžikera o Jehova te odgovorinel ko amare molitve. Keda molinaja e Jehova baši sila te istrajna ko problemija hem baši pomoš te nakhava nesavi slabost, šaj mislinaja amenge kaj o Jehova adžikerela but vreme te nakhel te šaj te odgovorinel ko amare molitve. Soske o Jehova na odgovorinela odma ko sa amare molitve?

10. Soske valjani strplivo te adžikera o Jehova te odgovorinel ko amare molitve?

10 O Jehova vnimatelno šunela amare molitve (Ps. 65:2). Ko amare iskrena molitve ov dikhela sar dokaz baši amari vera (Evr. 11:6). Ov isto agjaar mangela te dikhel kobor siem odlučna te živina sprema amare molitve hem te kera leskiri volja (1. Jov. 3:22). Adaleske, valjani te ova strpliva hem te da sa amendar te šaj te kera o potrebna promene. O Isus pomožingja amenge te haljova kaj nesave taro amare molitve šaj nane odma te oven odgovorime. Ov vakergja: „Molinen hem ka del pe tumenge, roden hem ka arakhen, khuven hem ka phravel pe tumenge, soske sekoj so molinela ka dobinel, sekoj so rodela ka arakhel hem sekoj so khuvela ka phravel pe leske“ (Mat. 7:7, 8). Keda primeninaja akava sovet hem istrajnaja ki molitva, šaj te ova sigurna kaj amaro nebesno Dad šunela amare molitve hem odgovorinela amenge (Kol. 4:2).

Džikote adžikeraja ko Jehova, amen ponadari da veraja molinaja amen leske (Dikh ko pasus 11) *

11. So na valjani te bistra, ako mislinaja kaj o Jehova na odgovorinela ko amare molitve? (Evreite 4:16)

11 Iako šaj te mislina amenge kaj o odgovor ko amare molitve kasninela, o Jehova vetinela kaj ka odgovorinel amenge „keda valjani amenge pomoš“, a adava ka ovel ko pravo vreme. (Čitin Evreite 4:16.) Adaleske, nikogaš na smejnaja te krivina e Jehova ako na odgovorinela amenge ko vreme keda amen mislinaja kaj valjani. Na primer, but džene beršencar molinena pe te avel e Devleskoro Carstvo hem te anel krajo akale lošno svetoske. O Isus čak vakergja te molina amen bašo akava (Mat. 6:10). Ama ka ovel but glupavo ako našavaja amari vera ko Devel adaleske so o krajo na alo ko vreme keda amen očekujngjem te avel (Avak. 2:3; Mat. 24:44). Ka ova mudra ako ponadari da adžikeraja ko Jehova hem isi amen vera džikote molinaja amen leske. O krajo ka avel ko pravo vreme, soske o Jehova angleder više odredingja o točno „dive hem saati“ keda te avel. Hem adava dive ka odgovorinel sarinenge (Mat. 24:36; 2. Pet. 3:15).

Savi pouka baši strplivost šaj te sikljova taro Josif? (Dikh ko pasusija 12-14)

12. Keda posebno šaj te ovel amenge pharo te ova strpliva?

12 Šaj ka valjani te ova strpliva džikote trajnela nesavi nepravda. O manuša but puti trpinena nepravda baši pumari rasa, pol, kultura ili nacionalnost. Javera tane maltretirime soske isi len nesavo fizičko ili psihičko nasvalipe. But taro e Jehovaskere svedokija mora sine te trpinen nepravde bašo pumaro veruvanje. Ako doživinaja asavke nepravde na valjani te bistra e Isuseskere lafija. Ov vakergja: „Koj ka istrajnel dži ko krajo ka ovel spasimo“ (Mat. 24:13). Ama so ako šunea kaj nekoj taro sobranie kergja nesavo seriozno grevo? Otkeda džanea kaj o starešine šungje bašo adava grevo, dali ka ove strplivo hem ka ovel tut doverba kaj ola ka rešinen adava problemi ko način sar o Jehova so mangela? So šaj ka valjani te keren o starešine keda nekoj kerela seriozno grevo?

13. So očekujnela o Jehova taro starešine te keren keda nekoj ka kerel seriozno grevo?

13 Keda o starešine ka šunen kaj nekoj taro sobranie kergja seriozno grevo, ola ki molitva rodena „mudrost upraldan“ te šaj te haljoven sar o Jehova dikhela ki adaja situacija (Jak. 3:17). Lengiri cel tani, ako šaj, te pomožinen okoleske so grešinela te „iranel pe taro plo lošno drumo“ (Jak. 5:19, 20). Isto agjaar mangena te den pestar sa te šaj te zaštitinen o sobranie hem te utešinen okolen so sine povredime (2. Kor. 1:3, 4). Keda razgledinena nesavo seriozno grevo, o starešine prvo mora te dikhen sa o dokazija, a bašo adava šaj ka valjani vreme. Palo adava ola molinena pe hem dena biblisko sovet hem ukor „kova so odgovorinela“ (Erem. 30:11). Iako o starešine na mukhena te nakhel but vreme, ola na mangena te anen sigate odluka. Keda ikerena pe ko upatstvija so dela len o Jehova, tegani celo sobranie ka ovel le korist. Sepak, okola so sine lenge kerdo nepravda šaj ponadari da te osetinen pe dukhavde, čak keda o starešine kerena sa sar so valjani. Ako tu da osetinea tut agjaar, so šaj te kere te šaj polokhe te nakhe i dukh?

14. Kova biblisko primer šaj te utešinel tut ako sian sine but povredimo taro nesavo phral ili phen?

14 Dali nekoj but povredingja tut, šaj čak nesavo phral ili phen? Ko e Devleskoro Lafi isi primerija kolendar so šaj te sikljove sar te adžikere o Jehova te ispravinel i nepravda. Na primer, iako o Josif doživingja nepravda taro ple phralja ov na ikergja holi ki peste. Namesto adava, leske sine najvažno te služinel e Jehovaske hem adaleske o Jehova nagradingja le baši leskiri strplivost hem istrajnost (1. Moj. 39:21). Palo nesavo vreme, o Josif šaj sine te prostinel okolenge so povredingje le hem te dikhel sar o Jehova dela le bereketi (1. Moj. 45:5). Isto sar o Josif, amen da šaj te utešina amen keda siem paše e Jehovaja hem keda mukhaja o bukja ko leskere vasta (Ps. 7:17; 73:28).

15. So pomožingja jekhe phenjake te trpinel nepravda hem te ovel la andruno mir?

15 Džangjola pe, nane sa o nepravde doborom bare sar so doživingja o Josif. Ama sarinen amen dukhala amen keda doživinaja bilo savi nepravda. Keda isi amen nekasaja problemi, čak okolencar so na služinena e Jehovaske, sekogaš tano korisno te primenina o bibliska načelija (Fil. 2:3, 4). Te dikha jekh iskustvo. Jekh phen sine but povredimi keda doznajngja kaj jekh koleška kerela sine negativno lafi baši late. Vakerela sine e javerenge bukja kola so na sine točna baši late. Namesto sigate te iranel lake, i phen ačhili hem razmislingja bašo e Isuseskoro primer. Keda vredžingje le ov na irangja lenge lošnipaja (1. Pet. 2:21, 23). I phen manglja te postapinel isto, adaleske odlučingja te na kerel problemi taro adava. Pokasno doznajngja kaj adale koleška sine la seriozno nasvalipe hem adaleske sine but sekirimi. Oj halili kaj lakiri koleška na mislingja čače adava so vakergja hem adaleske i phen sine bahtali so sine strplivo hem šaj sine te ovel la andruno mir.

16. So šaj te utešinel tut ako trpinea nepravda? (1. Petrovo 3:12)

16 Ako sian povredimo tari nesavi nepravda ili nešto javer, ma bistre kaj o „Jehova tano paše okolencar soj phage vilea“ (Ps. 34:18). O Jehova mangela tut soske sian strplivo hem soske frdea tlo pharipe leske (Ps. 55:22, fus.). Ov tano o Sudija upri celi Phuv hem dikhela sa so slučinela pe. (Čitin 1. Petrovo 3:12.) Adaleske, keda isi tut nesavo seriozno problemi kova so našti te rešine le, dali sian spremno te adžikere ko Jehova?

VEČNA BEREKETIJA OKOLENGE SO ADŽIKERENA KO JEHOVA

17. Sprema Isaija 30:18, so vetingja amenge o Jehova?

17 Panda hari, amaro nebesno Dad preku plo Carstvo ka del amen but bereketija. Ko Isaija 30:18 pišinela: „O Jehova strplivo adžikerela te kerel tumenge šukaripe... ka uštel te sikavel tumenge milost, soske o Jehova tano pravedno Devel. Bahtale tane sarine so adžikerena ki leste“. Okola so adžikerena ko Jehova ka dobinen but bereketija — hem akana hem ko nevo sveto so ka avel.

18. Save bereketija adžikerena amen?

18 Keda e Devleskoro narodo ka khuvel ko nevo sveto ola nikogaš više na ka valjani te trpinen o sekiracie hem o pharipa kola so isi len avdive. Nane te ovel više nepravda hem dukh (Otk. 21:4). Na ka valjani više te sekirina amen dali ka oven amen o bukja so valjani amenge, soske ka ovel dovolno sekaske (Ps. 72:16; Isa. 54:13). Čače ka oven amen but bereketija!

19. Bašo so spreminela amen o Jehova panda avdive?

19 O Jehova panda avdive spreminela amen te živina teli leskiri vlada. Ov kerela adava agjaar so pomožinela amenge te cida o lošna navike hem te razvina šukar osobine kolencar so ka kera leskiri volja. Adaleske, ma obeshrabrin tut hem ma otkažin tut. Adžikerela amen but pošužo životo! Džikote adžikeraja adava šužo vreme te avel, ponadari da te ova spremna strplivo te adžikera ko Jehova te kerel o bukja kola so vetingja.

GILI 118 „De amen panda vera“

^ pas. 5 Dali šungjan nekas so beršencar služinela e Jehovaske te vakerel: „Nikogaš na mislingjum kaj ka phujrovav ko akava sveto“? Sarine amen edvaj adžikeraja te avel o krajo akale lošno svetoskoro, posebno ko akala phare dive. Sepak, mora te sikljova te ova strpliva. Ki akaja statija ka dikha bibliska načelija kola so šaj te pomožinen amenge te ova strpliva. Isto agjaar, ka dikha duj situacie kote so mora strplivo te adžikera e Jehova. Ko krajo, ka dikha save bereketija vetingja o Jehova okolenge kola soj spremna te adžikeren.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: Jekh phen molinela pe e Jehovaske panda taro tiknipe. Keda sine tikni, lakere roditelija sikavgje la sar te molinel pe. Keda sine tinejdžerka, počmingja e pionersko službaja hem često molinela pe sine e Jehovaske te del la bereketi ki služba. But berša pokasno, keda lakoro rom but nasvalilo oj vilestar molinela sine e Jehova te del la sila te istrajnel ki adaja nevolja. Akana, sar udovica oj ponadari da molinela pe hem isi la doverba kaj o Jehova ka odgovorinel ko lakere molitve, sar so kerela sine ko celo lakoro životo.