1. Sar šaj te vlijajnel upri amende o sebično stavi so isi ko akava sveto?

SOSKE tano pharo te živina sprema adava so sikljovaja taro e Devleskoro Lafi? Jekh pričina tani adaleske so valjani amenge poniznost te šaj te kera adava soj ispravno. Pharo tano te ačhova ponizna adaleske so but manuša ko akala „posledna dive... ka mangen korkori pes, ka mangen o pare, ka oven čalmdžie, ka ikeren pe ko baripe“ hem nane te ovel len „samokontrola“ (2. Tim. 3:1-3). Sar e Devleskere sluge, amen džanaja kaj asavko ponašibe tano pogrešno, ama šaj te mislina amenge kaj okola so ponašinena pe agjaar tane uspešna hem čače uživinena ko plo životo (Ps. 37:1; 73:3). Adaleske šaj čak pučaja amen: „Dali čače vredinela te trudinav man te čhivav e javerengere potrebe angleder mle? Ako ponašinava man ponizno, dali o manuša ponadari da ka poštujnen man?“ (Luka 9:48). Ako mukhaja o sebično stavi taro akava sveto te vlijajnel upri amende, šaj te rumina amaro amalipe e phralencar. Isto agjaar, e  javerenge šaj te ovel pharo te pendžaren kaj siem hristijanja. Ama, ako proučinaja o izveštaija bašo ponizna sluge e Devleskere taro purano vreme hem trudinaja amen te dža palo lengoro primer, ka oven amen but bereketija.

2. So šaj te sikljova taro e Devleskere verna sluge taro purano vreme?

² So pomožingja e Jehovaskere verna slugenge taro purano vreme te oven leskere amala? So kerena sine te šaj te ačhoven lea amala? So dela len sine sila te keren adava soj ispravno? Keda čitinaja ki Biblija bašo lengere primerija hem keda razmislinaja bašo adava, amari vera ovela pozorali.

3, 4. a) Sar dobinaja šukar sovetija hem pouke? b) Te šaj amari vera te ačhovel zorali, soske valjani amenge nešto poviše nego samo te džana o bukja?

³ O Jehova dela amenge adava so valjani te šaj amari vera te ačhovel zorali. Dobinaja šukar sovetija hem pouke preku i Biblija, o publikacie, i internet-stranica jw.org i internet-televizija JW Broadcasting, o sostanokija hem o kongresija. Ama, o Isus objasningja kaj valjani amenge nešto poviše nego samo te džana but bukja. Ov vakergja: „Mlo hajbe tano te kerav i volja okoleskiri so bičhalgja man hem celosno te završinav i buti so dengja la mange“ (Jovan 4:34).

⁴ Te kerel e Devleskiri volja sine sar hrana e Isuseske. Keda hraninaja amen zdravo osetinaja amen šukar hem amaro telo ačhovela sasto. Isto agjaar, keda keraja e Devleskiri volja osetinaja amen šukar hem amari vera ačhovela zorali. Na primer, dali nekogaš geljan ko sostanok baši služba umorno ama irangjan tut tari služba bahtalo hem osvežimo?

5. Save bereketija ka oven amen ako siem mudra?

⁵ Keda keraja adava so rodela amendar o Jehova sikavaja kaj siem mudra (Jak. 3:13). A okola soj tane mudra isi len but bereketija. Ki Biblija pišinela: „Bahtalo tano o manuš so ka arakhel mudrost... Poskapoceno tani taro biserija hem nijekh buti soj tuke milo našti te sporedinel pe laja... Oj tani kaš e životoskoro okolenge so ka prifatinen la hem okola so zorale ka ikeren la ka oven vikime bahtale“ (Izr. 3:13-18). O Isus vakergja: „Ako džanena akala bukja, bahtale sien keda kerena len“ (Jovan 13:17). Leskere učenikija ka oven sine bahtale sa džikote kerena sine adava so vakergja lenge ov. Ola valjangje te keren adava so sikljovena sine taro Isus hem te džan palo leskoro primer celo plo životo, a na samo nesavo vreme.

6. Soske valjani ponadari da te kera adava so sikljovaja?

⁶ Avdive, amen da valjani ponadari te kera adava so sikljovaja. Zamislin jekh majstori kole so isi le alatija, materijalija hem džanela šukar pli buti. Akala bukja ka pomožinen leske te ovel šukar majstori samo ako koristinela len. Šaj isi le but berša iskustvo, ama valjani sekogaš te koristinel adava so siklilo ako mangela ponadari da te ovel šukar majstori. Slično, keda prvo puti šungjem bašo čačipe siem sine bahtale soske keraja sine adava so čitingjem tari Biblija. Ama, te šaj te ova večno bahtale, mora ponadari da sekova dive te kera adava so sikljovaja taro Jehova.

7. So mora te kera te šaj sikljovaja taro bibliska primerija?

⁷ Ki akaja statija ka dikha nekobor situacie ko kola so šaj te ovel amenge pharo te ačhova ponizna. Ka dikha sar nesave verna sluge e Devleskere taro purano vreme ačhile ponizna. Ama, valjani  te kera nešto poviše nego samo te čitina adala informacie. Mora te razmislina baši lende hem palo adava te primenina len ko životo.

8, 9. So sikljovaja baši e Pavleskiri poniznost taro Dela 14:8-15? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁸ O Devel mangela različna manuša „te spasinen pe hem šukar te džanen o čačipe“ (1. Tim. 2:4). Sar dikhea ko manuša kola so panda na šungje o čačipe bašo Devel? O apostol Pavle propovedinela sine e Evreenge kola so više džanena sine nešto bašo Jehova. Ama ov isto agjaar propovedinela sine manušenge so verujnena sine ko hovavne devela. Ki jekh prilika, o način sar reagiringje adala manuša čhivgja ko ispit e Pavleskiri poniznost. Sar?

⁹ Ki pli prvo misionersko poseta, o Pavle hem o Varnava gele ki Listra. O Likaoncija kola so živinena sine adari dikhena sine ko Pavle hem ko Varnava sar devela ko manušikano oblik, adaleske vikingje len ko anava pumare hovavne devlengere o Hermes hem o Zevs. Dali e Pavleske hem e Varnavaske svidžingja pe akava? Dali ko akava dikhle sar šukar promena palo progonstvija so sine len ko posledna duj dizja kote so gele? Dali mislingje kaj asavki popularnost šaj te pomožinel poviše manušenge te šunen o šukar haberi? Ni najhari! Ola but voznemiringje pe hem vikingje: „Soske kerena akava? Amen da siem samo manuša, sar tumende!“ (Dela 14:8-15).

10. Soske o Pavle hem o Varnava na mislinena sine kaj tane pošukar taro Likaoncija?

¹⁰ Keda o Pavle hem o Varnava vakergje kaj ola da tane samo manuša, ola mislingje ko adava kaj ola da tane nesovršena sar lende. Normalno, različno taro Likaoncija, ola obožavinena sine e čačutne Devle. Osven adava, o Pavle hem o Varnava sine bičhalde taro Devel sar misionerija (Dela 13:2). Ola sine pomazime sveti duhoja hem sine len but šuži nadež. Ama adava na sine pričina te mislinen kaj tane pošukar taro javera. Ola halile kaj adala da manuša šaj te dobinen i nadež bašo životo ko nebo ako prifatinena o šukar haberi.

11. Sar šaj te ova ponizna sar o Pavle keda propovedinaja?

¹¹ Kova tano jekh način sar šaj te sikava poniznost? Isto sar o Pavle, nikogaš na valjani te mislina kaj siem pošukar taro javera adaleske so isi amen zadača te propovedina ili adaleske so o Jehova pomožinela amenge te kera nesave bukja. Šaj te puča amen: „Sar dikhava ko manuša taro mlo podračje? Dali isi man predrasude sprema nesavi grupa manuša?“ Ko celo sveto, e Jehovaskere svedokija trudinena pe te arakhen adalen so mangena te šunen o šukar haberi. Nesave čak trudinena pe te sikljoven i čhib ili o običaija e manušengere kolende so o javera dikhena sar potele. Ama nikogaš na mislinena kaj tane pošukar okolendar kaske so propovedinena. Namesto adava, ola trudinena pe te haljoven sekole jekhe te šaj te pomožinen so poviše dženenge te prifatinen o šukar haberi bašo Carstvo.

12. Sar o Epafras sikavgja kaj čače grižinela pe e javerenge?

¹² Javer način sar šaj te sikava poniznost tano agjaar so ka molina amen okolenge kola so više „primingje i skapoceno vera sar amen“, javere lafencar amare phralenge hem phenjenge (2. Pet. 1:1). Baš akava kergja o Epafras. I Biblija spomninela le samo trin puti. Džikote o Pavle sine phanlo ko jekh kher ko Rim, ov pišingja akala lafija e  hristijanenge ko Kolosi bašo Epafras: „Ov sekogaš borinela pe tumenge ko ple molitve“ (Kol. 4:12). O Epafras džanela sine šukar e phralen hem but mangela len sine. O Pavle bašo Epafras vakergja kaj tano leskoro „zatvorsko amal“, so značinela kaj le da sine le ple problemija (Filim. 23). Ama, ov grižinela pe sine e javerenge hem kerela sine nešto te šaj te pomožinel lenge. O Epafras molinela pe sine ple phralenge hem phenjenge, čak spomninela len sine ko anava. Adava šaj te kera amen da. Asavke molitve isi len bari sila (2. Kor. 1:11; Jak. 5:16).

13. Sar šaj te ove sar o Epafras keda molinea tut?

¹³ Razmislin kaske šaj te moline tut hem te spomnine leskoro anav ki molitva. Šaj pendžarea nesave phralen ili familien taro tlo sobranie kola so arakhljovena ko phare situacie. Nesave lendar šaj valjani te anen phare odluke ili te borinen pe nesave iskušeniencar. Šaj isto agjaar te moline tut e phralenge kolengere anava arakhljovena ki jw.org ki srpsko čhib ki statija „Jehovini svedoci zatvoreni zbog svojih verovanja“. (Dža ko VESTI > PRAVNA PITANJA.) Šaj te moline tut okolenge da so mulo lendar nekoj paše, okolenge so sigende doživingje prirodno katastrofa ili vojna, ili okolenge so isi len finansiska problemija. Isi but phralja hem phenja kolenge so valjanena amare molitve! Keda molinaja amen lenge, sikavaja kaj na mislinaja samo bašo amare potrebe, nego bašo potrebe e javerengere da (Fil. 2:4). O Jehova šunela asavke molitve.

14. Sar o Jehova tano najšukar primer bašo nekoj so strplivo šunela?

¹⁴ Javer način sar šaj te sikava kaj siem ponizna tano agjaar so strplivo ka šuna e manušen. Ko Jakov 1:19 pišinela kaj sekova jekh amendar valjani „spremno te šunel“. O Jehova tano najšukar primer bašo adava (1. Moj. 18:32; Is. Nav. 10:14). Na primer, razmislin bašo razgovor soj pišimo ki  2. Mojseeva 32:11-14. (Čitin.) O Jehova dengja prilika e Mojsejeske te vakerel so mislinela, iako na sine le potreba taro leskoro mislenje. Dali strplivo ka šune nekas so angleder na sine ko pravo hem ka kere baš agjaar sar so vakergja tuke? O Jehova strplivo šunela sa e manušen so molinena pe leske veraja.

15. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja e javeren isto sar o Jehova?

¹⁵ Puč tut: „Ako o Jehova sikavgja asavki poniznost hem strplivo šunela e manušen, sar so kergja adava e Avraamea, e Rahelaja, e Mojsejea, e Isus Navinea, e Manojea, e Ilijaja, hem e Ezekijaja, na valjani li me da te kerav adava? Šaj li te sikavav kaj poštujnava sa e phralen agjaar so ka šunav lengere predlogija hem ka primeninav len ako šaj? Dali ko mlo sobranie ili ki mli familija isi nekoj kaske so šaj te sikavav poviše vnimanie? Sar šaj te kerav adava?“ (1. Moj. 30:6; Sud. 13:9; 1. Car. 17:22; 2. Let. 30:20).

16. Sar reagiringja o David keda o Simej vredžinela le sine?

¹⁶ I poniznost isto agjaar pomožinela amenge te sikava samokontrola keda o javera ponašinena pe amencar lošno (Ef. 4:2). But šukar primer bašo akava šaj te arakha ki 2. Samoilova 16:5-13. (Čitin.) O Simej, kova so sine familija e careske e Sauleske, vredžinela sine e Davide hem frdela sine barencar pali leste hem palo leskere sluge. E Davide sine le mokj te čhinavel le, ama namesto adava, ov odlučingja strplivo te izdržinel. So pomožingja e Davideske te sikavel asavki samokontrola? O odgovor šaj te arakha ko trito Psalm.

17. So pomožingja e Davideske te sikavel samokontrola hem sar šaj te dža palo leskoro primer?

¹⁷ O David pišingja o trito Psalm keda leskoro čhavo o Avesalom probinela sine te mudarel le. Baš ko adava periodi o Simej napadingja e Davide, ama o David khedingja sila te ačhol smirimo. Sar? Ko Psalm 3:4 čitinaja leskere lafija: „Ko celo glaso ka vikinav e Jehova hem ov ka šunel man tari pli sveto planina“. Amen da valjani te molina amen keda nekoj ka ponašinel pe amencar lošno. Tegani o Jehova ka del amen plo sveti duh te šaj te izdržina. Ako nekoj ponašinela pe tuja lošno, šaj li te sikave samokontrola hem spremno te prostine? Dali isi tut doverba kaj o Jehova dikhela tle muke, hem dali sian uverimo kaj ka pomožinel tuke hem ka del tut bereketi?

18. Soske tano korisno te ponašina amen agjaar sar so vakerela o Jehova?

¹⁸ Keda keraja adava so džanaja kaj ispravno, ka sikava mudrost hem o Jehova ka del amen bereketi. Ko Izreki 4:7 pišinela: „I mudrost tani najvažno“. I mudrost na dikhjola pe samo taro adava kobor nekoj haljovela o bukja nego taro adava save odluke anela. I Biblija vakerela kaj o kira da tane mudra, adaleske so spreminena pe bašo jeven (Izr. 30:24, 25). O Hristos, kova soj vikimo „e Devleskiri mudrost“, sekogaš kerela ple Dadeskiri volja (1. Kor. 1:24; Jovan 8:29). O Devel amende da ka nagradinel amen ako sikavaja mudrost agjaar so ka kera adava so džanaja kaj tano ispravno hem agjaar ačhovaja ponizna. (Čitin Matej 7:21-23.) Adaleske ponadari da trudin tut te kere o sobranie than kote so šaj sarine ponizno te služinen e Jehovaske. Valjani vreme hem strplivost te šaj te kera adava so džanaja kaj tano ispravno. Ama agjaar sikavaja poniznost, a i poniznost ka kerel amen bahtale akana hem ki celo večnost.