STATIJA PROUČIBASKE 4
So sikljovaja bašo amaro Cari taro jekh ednostavno hem posebno nastan
Akava pretstavinela mlo telo... Akava pretstavinela mlo „rat e sojuzeskoro“ (MAT. 26:26-28)
GILI 15 Falinen e Care!
BAŠO SO KA KERA LAFI *
1-2. a) Soske na iznenadinela amen adava so o Isus ko ednostavno način sikavgja amenge sar valjani te setina amen ko leskoro meribe? b) Bašo kola osobine e Isuseskere ka kera lafi?
ŠAJ li te objasnine so slučinela pe ki e Gospodareskiri večera? But džene amendar šaj te keren adava. Soske? Adaleske so adaja večera tani but ednostavno. Ama, adava nastan tano but posebno. Adaleske, nekoj šaj ka pučel pe: „Soske adaja večera tani doborom ednostavno ako tani nešto posebno?“
2 Džikote o Isus kerela sine pli služba ki Phuv, ov sine pendžardo palo adava so vakerela sine o hor čačipa e manušenge ko način so sine ednostavno, jasno hem lokho te haljovel pe (Mat. 7:28, 29). Slično, ov ko jekh ednostavno hem logično način sikavgja sar valjani te setina amen ko leskoro meribe. Te dikha akana sar ikergja pe e Gospodareskiri večera hem so vakergja hem kergja tegani o Isus. Adava ka pomožinel amenge panda pošukar te haljova kobor bari poniznost, hrabrost hem mangipe sine e Isuse hem sar šaj panda pošukar te dža palo leskoro primer.
O ISUS TANO PONIZNO
3. Sprema Matej 26:26-28, kobor sine ednostavno e Gospodareskiri večera hem so pretstavinena sine o maro hem i mol?
3 O Isus kergja i prvo Gospodareskiri večera ple 11 učenikoncar. Ov lelja adava so ačhilo tari Pasha hem kergja ednostavno večera. (Čitin Matej 26:26-28.) Koristingja samo o maro bizo kvasaco hem i mol kola so više sine adathe. Ple apostolenge vakergja kaj adala duj bukja pretstavinena leskoro sovršeno telo hem leskoro sovršeno rat, kola so panda hari valjangja te del len sar žrtva. O apostolija verojatno na sine iznenadime taro adava so o Isus sikavgja kaj akava nevo važno nastan valjani te ikerel pe ko doborom ednostavno način. Soske šaj te vakerel pe adava?
4. Sar o sovet so dengja le o Isus e Martake pomožinela amenge te haljova soske e Gospodareskiri večera tani but ednostavno?
4 Te dikha so ulo nekobor masekija angleder adava. Ko trito berš tari pli služba o Isus sine ko kher ple amalengoro, ko Lazar, ki Marta hem ki Marija. Džikote sine adathe ov počmingja te sikavel len. Iako i Marta sine adathe, oj sine zafatimi adalea so spreminela leske sine but hajbaske. Keda o Isus dikhlja adava, ov ljubezno vakergja lake kaj na valjani sekova puti te ovel doborom but hajbaske (Luka 10:40-42). Nesavo vreme palo adava, kratko angleder te merel, ov korkori ikergja pe ko adava sovet so dengja le lake. E Gospodareskiri večera koja so kergja la ple učenikoncar sine but ednostavno. So sikavela amenge adava bašo Isus?
5. So sikljovaja bašo Isus taro adava so koristingja ednostavna simbolija ki e Gospodareskiri večera, hem sar adava tano ko sklad e lafencar taro Filipjanite 2:5-8?
5 Taro sa so vakergja hem so kergja o Isus dikhela pe sine kobor tano ponizno. Adaleske na iznenadinela amen adava so i posledno rat taro plo životo ki Phuv sikavgja bari poniznost (Mat. 11:29). Ov džanlja kaj panda hari valjani te del plo životo sar najbari žrtva ki celo manušikani istorija hem kaj o Jehova ka voskresninel le hem ka čhivel le te ovel Cari ko nebo. Ama, ov na manglja te istakninel pe anglo javera agjaar so ka rodel e Gospodareskiri večera te kerel pe ko jekh komplicirano način. Adaleske, ple učenikonge vakergja kaj valjani jekh puti ko berš te ikeren e Gospodareskiri večera adalea so ka koristinen samo maro hem mol (Jovan 13:15; 1. Kor. 11:23-25). Akala ednostavna, ama soodvetna simbolija, sikavena amenge kaj o Isus na sine gordo manuš. Čače šaj te ova bahtale so o Isus, amaro Cari ko nebo, tano ponizno. (Čitin Filipjanite 2:5-8.)
6. Sar šaj te ova ponizna sar o Isus keda isi amen iskušenija?
6 Sar šaj te ova ponizna sar o Isus? Agjaar so ka čhiva e javerengere potrebe anglo amare (Fil. 2:3, 4). Te setina amen panda jekh puti so ulo i posledno rat taro e Isuseskoro životo ki Phuv. Ov džanlja kaj panda hari ka merel bare dukhencar, ama iako džanlja adava ov sine sekirimo bašo ple apostolija kolenge so ka ovel sine but pharo bašo leskoro meribe. Adaleske, ov koristingja adaja rat te sikavel len, te ohrabrinel len hem te kerel lengiri vera pozorali (Jovan 14:25-31). E Isuseskiri bari poniznost dikhela pe sine taro adava so e javerengere potrebe čhivela sine anglo ple. Čače, o Isus mukhlja amenge but šukar primer!
O ISUS TANO HRABRO
7. Sar sikavgja o Isus bari hrabrost odma pali e Gospodareskiri večera?
7 Odma pali e Gospodareskiri večera, o Isus sikavgja bari hrabrost. Soske šaj te vakera akava? Ov kergja ple Dadeskiri volja, iako džanlja kaj bašo adava ka ovel ladžakerdo adalea so ka ovel mudardo sar manuš kova so kerela lafi protiv o Devel (Mat. 26:65, 66; Luka 22:41, 42). O Isus ačhilo verno dži ko krajo hem agjaar falingja e Devleskoro anav, sikavgja kaj e Devle isi le pravo te vladinel upro sa hem phravgja o drumo okolenge so kajnena pe te šaj večno te živinen. Ko isto vreme, spremingja ple učenikon bašo bukja kola so valjani sine panda hari te oven.
8. a) So vakergja o Isus ple verna apostolenge? b) Sar sikavgje e Isuseskere učenikija hrabrost beršencar palo leskoro meribe?
8 O Isus isto agjaar sikavgja hrabrost adalea so na manglja te razmislinel bašo pharipa so sine le hem so ka oven le. Namesto adava, ko adala phare momentija ov mislinela sine ko potrebe ple apostolengere. E Gospodareskiri večera koja so kergja la otkeda gelo peske o Juda, valjani sine te setinkerel adalen so ka oven leskere pomazime sledbenikija ki korist so ka ovel len taro leskoro rat hem ko adava so ka oven delo taro nevo sojuz (1. Kor. 10:16, 17). Te šaj te pomožinel lenge te ačhoven verna hem te oven lea ko nebo, o Isus vakergja lenge so adžikerena lendar ov hem leskoro Dad (Jovan 15:12-15). Isto agjaar, vakergja ple apostolenge kaj ka oven len iskušenija. A palo adava pottikningja len te oven hrabra, isto sar so sine ov (Jovan 16:1-4a, 33). Beršencar palo adava, e Isuseskere učenikija ponadari da kerena sine bare žrtve hem sine hrabra sar leste. Keda sine len razna nevolje ola pomožinena sine jekh jekheske, iako bašo adava sine len problemija (Evr. 10:33, 34).
9. Sar šaj te ova hrabra sar o Isus?
9 Amen da avdive siem hrabra sar o Isus. Na primer, valjani amenge hrabrost te pomožina e phralenge soj progonime baši pli vera. Ponekogaš amare phralja tane phanle iako na kergje ništo protiv o zakoni. Keda ka ovel asavko nešto, valjani te kera sa so šaj te pomožina lenge, čak ako valjani hrabro te branina len amare lafencar (Fil. 1:14; Evr. 13:19). Isto agjaar, sikavaja hrabrost keda bizi dar ponadari da vakeraja o šukar haberi (Dela 14:3). Isto sar o Isus, odlučna siem te vakera o šukar haberi iako o manuša šaj te oven protiv amende hem te progoninen amen. Ama, ponekogaš šaj na siem doborom hrabra. So šaj te kera tegani?
10. So valjani te kera nekobor kurke angleder i Spomen-svečenost hem soske?
10 Keda razmislinaja baši nadež so isi amen adaleske so o Isus dengja plo životo amenge, tegani šaj te ovel amen hrabrost (Jovan 3:16; Ef. 1:7). Nekobor kurke angleder i Spomen-svečenost isi amen but šukar prilika te sikava amari blagodarnost bašo adava so o Isus dengja plo životo amenge. Ka ovel šukar te čitina i Biblija sprema o raspored kova soj dendo bašo periodi keda ikerela pe i Spomen hem hor te razmislina bašo bukja so ule ko vreme keda mulo o Isus. Agjaar, ki Spomen-svečenost panda pošukar ka haljova so značinena o simbolija hem i bari žrtva so pretstavinena la. Ako haljovaja so kergje amenge o Isus hem o Jehova hem kobor šukaripe adava anela amenge hem okolenge so mangaja len, tegani amari nadež ka ovel panda pozorali hem ka del amenge sila te ačhova hrabra dži ko krajo (Evr. 12:3).
11-12. So siklilem dži akana?
11 Dži akana siklilem kaj i Spomen-svečenost na setinela amen samo ko adava kobor bari žrtva kergja o Isus, nego isto agjaar kobor sine ov ponizno hem hrabro. Kobor valjani te ova blagodarna bašo adava so o Isus ponadari da sikavela asavke osobine. Ov tano akana ko nebo sar Prvosvešteniko hem kerela lafi ki amari korist anglo Jehova (Evr. 7:24, 25). Ako sekova berš setinaja amen ko e Isuseskoro meribe sar so zapovedingja ov, tegani taro vilo sikavaja kaj siem blagodarna baši leskiri žrtva (Luka 22:19, 20). Adava keraja le ko 14 nisan — o najvažno dive ko berš.
12 O ednostavno način sar sine ikerdi e Gospodareskiri večera sikavela panda jekh osobina so pottikningja e Isuse te del plo životo amenge. Džikote sine ki Phuv, ov sine pendžardo pali adaja osobina. Koja sine adaja osobina?
O ISUS TANO PHERDO MANGIPAJA
13. So pišinela ko Jovan 15:9 hem ko 1. Jovanovo 4:8-10 bašo mangipe so sikavgje o Jehova hem o Isus, hem kas isi korist lestar?
13 Ko sa so kergja, o Isus sovršeno sikavgja sar e Jehovaskoro mangipe sprema amende. (Čitin Jovan 15:9; 1. Jovanovo 4:8-10.) Ama najviše taro sa plo mangipe sikavgja adalea so dengja plo životo sar žrtva amenge. Bizi razlika dali siem pomazanikija, ili taro „javera bakhre“ sarinen amen isi amen bereketija adaleske so o Jehova hem leskoro Čhavo sikavgje amenge mangipe preku i žrtva so dengje la (Jovan 10:16; 1. Jov. 2:2). Ako razmislinaja bašo simbolija so sine koristime ki e Gospodareskiri večera, tegani ka sikljova nešto bašo e Isuseskoro mangipe hem bašo adava kobor sine razumno. Soske šaj te vakera adava?
14. Sar sikavgja mangipe o Isus sprema ple učenikija?
14 O Isus sikavgja plo mangipe sprema ple učenikija soj pomazime adalea so vakergja lenge te setinen pe ko leskoro meribe ko ednostavno, a na ko komplicirano način. Sar so nakhela sine o vreme, o pomazime učenikija valjangje sekova berš te ikeren i Spomen-svečenost hem adava ko različna okolnostija, čak keda nesave lendar sine phanle (Otk. 2:10). Dali kergje adava so vakergja lenge o Isus? Oja!
15-16. Sar ikergje nesave i Spomen-svečenost čak keda sine ko phare okolnostija?
15 Taro prvo veko pa sa dži avdive, o čačutne hristijanja dena pestar sa sekova berš te setinen pe ko e Isuseskoro meribe. Ola ikerena i Spomen-svečenost ko isto način sar so kergja la o Isus, čak ponekogaš ko but phare okolnostija. Te dikha nekobor primerija. Keda o phral Harold King sine phanlo ki samica ko jekh zatvor ki Kina, ov valjangja te razmislinel bašo adava sar ka ikerel i Spomen-svečenost. Ov garavindor spremingja o simbolija baši Spomen-svečenost agjaar so koristingja adava so sine le. Gejngja o dive keda valjani sine te ovel i Spomen hem dikhlja te ovel so potočno. Keda alo o vreme, iako sine korkori ko phanlipe ov giljavgja, molingja pe hem ikergja o biblisko govor.
16 Te dikha panda jekh primer. Nekobor phenja kola so ki Dujto svetsko vojna sine
phanle ko koncentraciono logori ikergje i Spomen-svečenost, iako džanle kaj agjaar šaj te našaven plo životo. Adaleske so o simbolija so koristinena pe ki Spomen tane ednostavna, ola šaj sine te keren adava bizo te dikhen len o javera. Ola vakergje sar kergje adava: „Khedingjem amen ko krugo, a ko maškar sine jekh tikni stolica koja so sine učhardi parne čaršafea kote so sine o maro hem i mol. Na manglem te thara i sijalica, soske agjaar ka dikhen amen sine so keraja, adaleske thargjem i momoli... Molingjem amen taro vilo hem dengjem lafi amare Dadeske kaj ka da amendar sa te šaj te opravdinel pe leskoro sveto anav“. Ola čače sikavgje bari vera! A kobor baro mangipe sikavgja o Isus adalea so kergja i Spomen-svečenost te ovel ednostavno, soske agjaar šaj te ikera la čak ko phare okolnostija.17. Kola pučiba šaj te puča amen?
17 Džikote avela i Spomen-svečenost, šukar tano te puča amen: „Sar šaj panda poviše te sikavav mangipe isto sar o Isus? Dali poviše mislinava ko e phralengere hem e phenjengere potrebe, a na ko mle? Dali taro phralja hem taro phenja adžikerava poviše nego so šaj te keren, ili sium svesno bašo lengere granice?“ Valjani te trudina amen te ova sar o Isus te šaj te haljova sar osetinena pe o javera (1. Pet. 3:8).
MA BISTRE ADAVA SO SIKLJOVEA
18-19. a) Ko so šaj te ova sigurna? b) So sian odlučno te kere?
18 Panda hari, nane više te rodel pe amendar te ikera i Spomen-svečenost. Keda o Isus ka avel ki bari nevolja, ov ka lel ko nebo e birimen so ačhile hem nane više te ikerel pe e Gospodareskiri večera (1. Kor. 11:26; Mat. 24:31).
19 Čak keda nane više te ikera e Gospodareskiri večera, šaj te ova sigurna kaj e Jehovaskoro narodo taro vilo ka setinel pe ki late — oj sekogaš ka setinkerel amen ko najbaro primer baši poniznost, hrabrost hem mangipe. Okola so sine ki adaja posebno večera ka vakeren sarinenge so ka živinen tegani sar izgledinela sine adava. Ama, te šaj panda avdive te ovel amen korist taro akava nastan, valjani te ova odlučna te sikava poniznost, hrabrost hem mangipe isto sar o Isus. Ako keraja adava, šaj te ova uverime kaj o Jehova ka del amenge bare bereketija (2. Pet. 1:10, 11).
GILI 13 O Isus, amaro primer
^ pas. 5 Panda hari ka ovel e Gospodareskiri večera te šaj te setina amen ko e Isuseskoro meribe. Tari adaja ednostavno večera sikljovaja kobor o Isus sine ponizno, hrabro hem kobor baro mangipe sine le. Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava sar šaj amen da te sikava akala šukar osobine.
^ pas. 55 OBJASNIME SLIKE: E Devleskere verna sluge ikerena i Spomen-svečenost: ko jekh sobranie ko prvo veko; ko krajo taro 19 veko; ko nacističko koncentraciono logori; hem ko amaro vreme, ki jekh skromno sala bizo zidija ki jekh phuv ki Južno Amerika kote so isi tati klima.