So vakerela i Biblija bašo bokhalipe so isi ko sveto?
„Nigde te na ovel bokhalipe.“ Asavki cel isi len o svetska vodačija kolaja so mangena te rešinen jekh taro najbare problemija e manušengere — sar te ovel hajbe sa e manušenge ki phuv. a Ama dali ka avel vreme keda nikoj nane te ovel bokhalo? So vakerela i Biblija?
I Biblija prorokujngja kaj ko amaro vreme ka ovel bokhalipe
Ki Biblija pišinela kaj ko amaro vreme ka ovel bokhalipe. Adava periodi vikinela pe „posledna dive“ (2. Timotej 3:1). O Devel nane krivo bašo bokhalipe, nego ov predupredinela amen bašo akava problemi (Jakov 1:13). Te dikha duj bibliska proroštvija.
„Ka ovel bokhalipe... ko razna thana“ (Matej 24:7). Akale lafencar i Biblija prorokujngja kaj ovel bokhalipe ko but thana. Ko jekh izveštaj so iklilo sigende taro manuša so istražinena sar o hajbe kerela pe hem ingarela pe pišinela: „I situacija ko sveto e bokhalipaja ovela sa pološno, nane dovolno hajbaske hem i hrana nane zdravo“. b But milionja manuša ko but phuvja nane len o hajbe so valjanela lenge. Adaleske, žalno tano so but lendar merena.
„Dikhljum jekh kalo gras hem leskere javače sine le vaga ko vas“ (Otkrovenie 6:5). Ko akava proroštvo, o gras hem o javači simbolično pretstavinena o bokhalipe ko posledna dive. c O javači isi le vaga ko vas so merinela o hajbe te šaj sekoj te dobinel nešto. Džikote o javači tano ko gras jekh glaso vakerela kaj i cena bašo hajbe ka ovel but bari hem predupredinela e manušen te štedinen o osnovna bukja bašo hajbe (Otkrovenie 6:6). Akava proroštvo but šukar opišinela i avdisutni kriza ko celo sveto bašo hajbe — kriza kote so milijarde manuša našti te ovel len zdravo hrana.
Sar ka rešinel pe o problemi e bokhalipaja?
O ekspertija vakerena kaj amari phuv dela poviše hrana taro adava soj potrebno te šaj sarine so živinena ki late te ovel len dovolno hajbaske. Tegani soske isi bokhalipe? Kola problemija kerena te ovel bokhalipe? Hem so vakerela i Biblija bašo adava sar amaro Stvoriteli o Jehova d ka rešinel akala problemija?
Problemi: O vlade našti te čhiven krajo bašo čorolipe hem bašo nepravde kola so kerena o manuša te na ovel len dovolno hajbaske.
Rešenie: O nesovršena manušikane vlade ka oven menime jekhe sovršeno vladaja — e Devleskere Carstvoja (Daniel 2:44; Matej 6:10). Avdive but čorole manuša na uspejnena sekogaš te kinen peske o osnovna bukja hajbaske, ama keda ka vladinel e Devleskoro Carstvo adava nane te ovel više agjaar. Bašo Isus, kova soj tano Cari ko e Devleskoro Carstvo, i Biblija vakerela: „Soske ka spasinel e čorole so rovela baši pomoš, okole so cidela muke hem sekas so nane le koj te pomožinel le... Ki phuv o giv but ka bijanel, hem ko najuče thana e planinakere ov but ka bajrol“ (Psalm 72:12, 16).
Problemi: O vojne kerena bari šteta hem ekonomska problemija. Sar rezultati, but pharo tano o manuša te dobinen i hrana so valjanela lenge.
Rešenie: „[O Jehova] čhinavela o vojne ki celi phuv. Phagela o strele hem o kopje, jagaja tharela i voeno kočija“ (Psalm 46:9). O Devel ka uništinel sa o oružje hem e manušen so kerena vojne. Adaleske ka šaj sekoj bezbedno hem lokhe te dobinel hrana. I Biblija vetinela: „O pravedniko ka cutinel hem ka ovel baro mir“ (Psalm 72:7).
Problemi: O ekstremna vremenska uslovija hem o prirodna katastrofe mudarena e stoka hem uništinena o nive.
Rešenie: O Devel ka kontrolirinel o prirodna sile e phuvjakere hem agjaar ka oven šukar uslovija te šaj i phuv te bijanel. I Biblija vakerela: „[O Jehova] čhinavela i bura hem smirinela o morska branija... Ov kerela i pustina te ovel ezero hem ki šuki phuv te thavdel pani. Adari mukhela e bokhalen te živinen... Ola sejnena ko nive hem sadinena nive drakhencar hem adava anela lenge bari žetva“ (Psalm 107:29, 35-37).
Problemi: Alčna hem nečesna manuša proizvedinena štetno hrana ili sprečinena i hrana te resel dži ko okola soj lenge potrebno.
Rešenie: E Devleskoro Carstvo panda hari ka uništinel e lošna manušen (Psalm 37:10, 11; Isaija 61:8). I Biblija vakerela kaj o Jehova tano Devel kova so „dela pravda okolenge so doživingje nepravda, maro okolenge soj tane bokhale“ (Psalm 146:7).
Problemi: Jekh tretina taro hajbe so proizvedinela pe ko sveto frdela pe ili na koristinela pe sekova berš.
Rešenie: Keda ka vladinel e Devleskoro Carstvo e hranaja ka postapinel pe mudro. Keda sine ki phuv, o Isus pazingja ko adava te na frdel pe hajbe. Na primer, ki jekh prilika čudoja dengja hajbe poviše taro 5.000 manušenge. Pokasno ov vakergja ple učenikonge: „Kheden adava so ačhilo, te šaj ništo ma te džal zijani“ (Jovan 6:5-13).
Adaleske so e Devleskoro Carstvo ka rešinel o problemija so kerena te ovel bokhalipe, sa o manuša ka uživinen ki but kvalitetno hem zdravo hrana (Isaija 25:6). Te šaj te doznajne keda e Devleskoro Carstvo ka kerel akava, čitin i statija „Keda e Devleskoro Carstvo ka počminel te vladinel upri Phuv?“
a Agenda bašo razvoj dži ko 2030 berš prifatimi taro sa o phuvja kola soj tane členija ko Obedineta nacie ko 2015 berš.
b Zaedničko izveštaj tari Organizacija baši hrana hem zemjodelstvo taro Obedineta nacie, taro Megjunarodno fond bašo razvoj taro zemjodelstvo, taro Fond e čhavenge taro Obedineta nacie, tari Svetsko programa baši hrana taro Obedineta nacie hem tari Svetsko zdravstveno organizacija.
c Te šaj poviše te doznajne bašo štar javačija kola soj spomnime ko lil Otkrovenie, čitin i statija „Što pretstavuvaat četirite javači?“
d Jehova tano lično anav e Devleskoro (Psalm 83:18). Dikh i statija „Koj tano o Jehova?“