1, 2. Koj sine nesave taro e Jehovaskere amala?

KOJ bi mangea te ovel tlo amal? Nekas so mangea hem so složinea tut lea. Nekoj so isi le šukar osobine kola so ceninea len.

² O Jehova birinela nesave manušen te oven leskere amala. Na primer, o Avraam sine jekh taro e Jehovaskere amala (Isaija 41:8; Jakov 2:23). O Jehova, isto agjaar, mangela sine e Davide. Baši leste vakergja kaj tano manuš sprema leskoro vilo (Dela 13:22). Isto agjaar, o proroko o Daniel sine but manglo e Jehovaske (Daniel 9:23).

3. Soske o Avraam, o David hem o Daniel sine e Jehovaskere amala?

³ Sar o Avraam, o David hem o Daniel ule e Jehovaskere amala? O Jehova vakergja e Avraameske: „Šungjan mlo glaso“ (1. Mojseeva 22:18). O Jehova ovela amal nekasaja soj tano ponizno hem so šunela le. Čak jekh celo nacija šaj sine te oven amala lea. O Jehova vakergja e Izraelconge: „Šunen mlo glaso, hem me ka ovav tumaro Devel, a tumen ka oven mlo narodo“ (Eremija 7:23). Ako tu da čače mangea te ove e Devleskoro amal, valjani te šune le.

4, 5. Sar o Jehova zaštitinela ple amalen?

⁴ I Biblija vakerela kaj o Jehova mangela „te sikavel pli sila ki korist okolenge so služinena leske celo vilea“ (2. Letopisi 16:9). Ko Psalm 32:8, o Jehova vetinela ple amalenge: „Ka pomožinav tut te  haljove o bukja hem ka sikavav tut bašo drumo palo kova so valjani te dža. Ka dav tut sovet, mli jakh ka ovel upri tute“.

⁵ O Beng tano mokjno neprijateli kova so mangela te sprečinel amen te ova amala e Devlea. Ama, o Jehova mangela te zaštitinel amen. (Čitin Psalm 55:22.) Sar amala e Jehovaskere amen služinaja leske celo vilea. Amen siem leske verna čak keda amenge pharo. Isi amen doverba sar so sine e psalmiste, kova so vakergja bašo Jehova: „Ov tano tari mli desno strana, adaleske ka ačhovav zoralo“ (Psalm 16:8; 63:8). Sar o Beng mangela te sprečinel amen te ova amala e Devlea?

6. So vakergja o Satana bašo manuša?

⁶ Ko 11 poglavje siklilem kaj o Satana krivingja e Jehova kaj hovavela hem nane pravedno adaleske so na dozvolingja e Adameske hem e Evake korkori te odlučinen soj lošno hem soj šukar. Taro biblisko lil Jov sikljovaja kaj o Satana isto agjaar krivingja sa e manušen so mangena te oven amala e Devlea. O Satana vakergja kaj o manuša služinena e Devleske tari korist, a na so mangena le. Ov čak vakergja kaj šaj te kerel sekova manuš te ovel protiv o Devel. Te dikha so šaj te sikljova taro Jov hem sar o Jehova zaštitingja le.

7, 8. a) Sar dikhela sine o Jehova ko Jov? b) So vakergja o Satana bašo Jov?

⁷ Koj sine o Jov? Ov živingja angleder 3.600 berša hem sine šukar manuš. O Jehova vakergja kaj ko adava vreme na sine manuš sar leste ki Phuv. O Jov but poštujnela sine e Devle, hem mrzinela sine o lošnipe (Jov 1:8). Oja, o Jov čače sine e Jehovaskoro amal.

 ⁸ O Satana vakergja kaj o Jov služingja e Devleske tari korist. Ov vakergja e Jehovaske: „Na čhivgjan li tu ograda so zaštitinela le, leskoro kher hem sa so isi le? Dengjan bereketi ko sa so kergja ple vastencar, hem leskiri stoka širingja pe ki phuv. Ama, molinava tut, pružin tlo vas hem le lestar sa so isi le, hem dikh dali nane te vakerel lošna bukja baši tute“ (Jov 1:10, 11).

9. So dozvolingja o Jehova e Satanaske te kerel?

⁹ O Satana krivingja e Jove kaj služinela sine e Jehovaske samo tari korist. Ov isto agjaar vakergja kaj šaj te kerel o Jov te na služinel e Jehovaske. Iako o Jehova na mislingja isto sar o Satana, ama sepak dozvolingja leske te iskušinel e Jove te šaj te dikhel pe dali služinela e Devleske tari korist ili adaleske so mangela le.

10. So kergja o Satana e Joveske, hem so kergja o Jov?

¹⁰ Sar prvo, o Satana kergja te čoren hem te mudaren leskere stoka. Palo adava, mudargja poviše taro leskere sluge. O Jov našavgja sa so sine le. Ko krajo, o Satana mudargja leskere deše čhaven ki jekh bari bavlal. Ama, o Jov ačhilo verno e Jehovaske. I Biblija vakerela: „Ko sa adava o Jov na grešingja hem na vakergja ništo lošno bašo Jehova“ (Jov 1:12-19, 22).

11. a) So kergja panda o Satana e Joveske? b) So kergja o Jov?

¹¹ O Satana na otkažingja pe. Ov vakergja e Jehovaske: „Khuv le ko leskere kokala hem mas, hem sigurno ka vakerel lošna bukja baši tute“. O Satana dengja e Jove jekh pharo nasvalipe (Jov 2:5, 7). Ama, o Jov ponadari da ačhilo verno e Jehovaske. Ov vakergja: „Sa džikote na merava, nane te otkažinav man tari mli vernost“ (Jov 27:5).

12. Sar o Jov sikavgja kaj o Satana hovavela sine?

 ¹² O Jov na džanela sine bašo bukja so vakergja len o Satana baši leste, hem soske isi le doborom muke. Ov mislingja kaj o Jehova kerela leske sa adala bukja (Jov 6:4; 16:11-14). Ama, o Jov ačhilo verno e Jehovaske. Adalea sikavgja kaj ov na služinela e Devleske tari korist. Ov sine e Devleskoro amal adaleske so mangela le sine. O bukja so vakergja len o Satana sine hovavne!

13. Kova sine o rezultati tari vernost e Joveskiri?

¹³ Iako o Jov na džanela sine so slučingja pe ko nebo, ov ačhilo verno e Devleske hem sikavgja kaj o Satana tano lošno. Adaleske so ačhilo verno, o Jehova dengja le but bereketija (Jov 42:12-17).

14, 15. Bašo so krivinela o Satana sa e manušen?

¹⁴ Šaj te sikljova but važna bukja taro adava so slučingja pe e Jovea. Avdive, o Satana krivinela amen kaj služinaja e Jehovaske tari korist. Ko Jov 2:4 ov vakergja: „O manuš ka del sa so isi le bašo plo životo“. O Satana krivinela sa e manušen kaj tane sebična, a na samo e Jove. But berša otkeda mulo o Jov, o Satana panda vakerela sine lošna bukja bašo Jehova hem krivinela sine leskere slugen. Na primer, ko Izreki 27:11 pišinela: „Ov gogjaver, mo čhavo, hem radujnker mlo vilo, te šaj te odgovorinav okoleske kova so asala mange“ (Izreki 27:11).

¹⁵ Tu šaj te birine te šune e Jehova hem te ove leskoro verno amal, hem adalea te sikave kaj o Beng hovavela. Šaj ka valjani te kere bare promene ko tlo životo, ama adaja tani i najšukar odluka so šaj te ane la! Adaja odluka tani but seriozno. O Satana vakerela kaj tu nane te ačhove verno e Devleske keda  isi tut problemija. Ov trudinela pe te hovavel amen ma te ačhova verna e Devleske. Sar kerela adava?

16. a) Ko save načinija o Satana probinela te čhinavel e manušen te služinen e Jehovaske? b) Sar šaj o Satana te čhinavel tut te služine e Jehovaske?

¹⁶ O Satana ko razna načinija trudinela pe te čhinavel amen te ova e Devleskere amala. Ov napadinela „sar lavi so vikinela keda tano bokhalo hem rodela nekas te hal“ (1. Petrovo 5:8). Ma ov iznenadimo keda tle amala, nekoj tari tli familija, ili javera, mangena te na proučine i Biblija hem te na kere adava soj ispravno. Tegani šaj ka osetine tut napadimo * (Jovan 15:19, 20). O Satana isto agjaar kerela pe kaj tano „angeli e svetlinakoro“. Ov probinela te čhivel amen te na ova verna e Jehovaske adalea so hovavela amen te dža palo leskoro sikljojbe, a na palo e Devleskoro (2. Korinkjanite 11:14). Javer način so koristinela o Satana tano te obeshrabrinel amen agjaar so ka mislina amenge kaj na siem dovolno šukar manuša te služina e Devleske (Izreki 24:10).

17. Soske valjani te šuna e Jehova?

¹⁷ Keda siem poslušna e Jehovaske, tegani sikavaja kaj o Satana hovavela. So ka pomožinel amen te ova poslušna? I Biblija vakerela: „Mang e Jehova, tle Devle, sa tle vilea, sa tle dušaja hem sa tle silaja“ (5. Mojseeva 6:5). Amen šunaja e Devle, adaleske  so mangaja le. Sar so bajrola amaro mangipe kon o Jehova, agjaar bajrola amari želba te kera sa so rodela amendar ov. O apostol Jovan pišingja: „Te mangel pe e Devle značinela te ikeren pe leskere zapovedija, a leskere zapovedija nane phare“ (1. Jovanovo 5:3).

18, 19. a) Kola bukja tane pogrešna anglo Jehova? b) Kotar džanaja kaj o Jehova na rodela amendar nešto so našti te kera?

¹⁸ Kola tane nesave bukja so o Jehova vakerela kaj tane pogrešna? Ki ramka „ Mrzin adava so mrzinela o Jehova“ tane dende nesave taro adala bukja. Ko početok, šaj ka misline kaj nesave taro adala bukja nane doborom lošna. Ama keda ka čitine o bibliska stihija hem hor ka razmisline baši lende, tegani ka haljove kobor tane mudra e Jehovaskere zakonija. Isto agjaar, ka haljove kaj valjani te kere nesave promene ko tlo životo. Šaj ka ovel tuke pharo te kere promene,  ama ka ovel tut mir hem radost adaleske so sian amal e Devlea (Isaija 48:17, 18). Kotar džanaja kaj šaj te kera adala promene?

¹⁹ O Jehova nikogaš na rodela amendar te kera nešto so našti te kera (5. Mojseeva 30:11-14). Sar čačutno amal, ov džanela amen pošukar amendar. Ov džanela amare silna hem slaba strane (Psalm 103:14). O apostol Pavle ohrabrinela amen: „O Devel tano verno, hem nane te mukhel te oven iskušime poviše taro adava so šaj te izdržinen, nego ka pomožinel tumenge keda isi tumen iskušenie te šaj te izdržinen le“ (1. Korinkjanite 10:13). Amen šaj te ova sigurna kaj o Jehova sekogaš ka del amen sila te kera adava soj tano ispravno. Ov ka del amen sila „koja so nakhavela i normalno“ te pomožinel amen te šaj te izdržina o phare situacie (2. Korinkjanite 4:7). O Jehova pomožingja e Pavleske keda  sine le iskušenija, adaleske ov šaj sine te vakerel: „Sa šaj te kerav soske pomožinela man adava kova so dela man sila“ (Filipjanite 4:13).

20. Save osobine valjani te sikave hem soske?

²⁰ Ako mangaja te ova e Jehovaskere amala, nane dovolno samo te na kera adava so o Jehova vakerela kaj tano pogrešno, nego valjani te kera javer da nešto (Rimjanite 12:9). E Devleskere amala mangena adava ov so mangela. Ko Psalm 15:1-5 tane dende nesave taro adala bukja. (Čitin.) E Jehovaskere amala sikavena leskere osobine, ola sikavena „mangipe, radost, mir, strplivost, ljubeznost, šukaripe, vera, krotkost hem samokontrola“ (Galatite 5:22, 23).

21. Sar šaj te sikave o osobine so mangela len o Devel?

²¹ Sar šaj te sikave akala šukar osobine? Adalea so ka sikljove so mangela o Jehova hem redovno ka čitine hem ka proučine i Biblija (Isaija 30:20, 21). Džikote kerea akava, tlo mangipe sprema o Jehova ka bajrol, hem ka mange te ove leske poslušno.

22. Kola ka oven o rezultatija ako šunea e Jehova?

²² O promene so valjani te kere len ko tlo životo šaj te sporedinen pe purane šeencar kola so huljavena pe hem neve šeencar kola so uravena pe. I Biblija vakerela kaj valjani „te huljave i purani ličnost“ hem „te urave i nevi ličnost“ (Kološanite 3:9, 10). Čak keda nane te ovel lokho, keda keraja akala promene hem šunaja e Jehova, ov vetinela kaj ka del amen „bari nagrada“ (Psalm 19:11). Oja, birin te šune e Jehova hem sikav kaj o Satana hovavela. Služin e Jehovaske, ama na soske ka dobine nagrada ki idnina, nego adaleske so mangea le. Tegani čače ka ove e Jehovaskoro amal!