Lengwalo le le Tšwago go Sehlopha se Bušago
Bagoeledigotee le Rena ba Mmušo ba Rategago:
IPONE o le setho sa lapa la Bethele ya Brooklyn ka Labohlano, mesong ya October 2, 1914. O dutše moo o dulago gona ka mehla nakong ya dijo tša mesong, gomme wena le ditho tše dingwe tša lapa la Bethele le letetše gore Ngwanabo rena C. T. Russell a fihle. Gateetee mojako wa lefelo la bojelo o a bulega gomme Ngwanabo rena Russell o a tsena. Go etša ge a tlwaetše, o ema ganyenyane ke moka a dumediša lapa la Bethele a thabile ka gore, “Dumelang.” Eupša go e na le gore a dule fase, o opa magofsi ke moka a dira tsebišo ye e kgahlišago kudu: “Mabaka a Bantle a fedile; dikgoši tša bona di bile le sebaka sa tšona!” O thaba kudu moo o sa kgonego go itshwara, ka gobane ke kgale kudu o letile go kwa seo! Wena gotee le ditho tše dingwe tša lapa la Bethele le amogela ditaba tše ka go opa magofsi nako e telele le thabile.
Go šetše go fetile nywagasome e mentši ga e sa le Ngwanabo rena Russell a dirile tsebišo yeo e kgahlišago kudu. Ke’ng seo Mmušo wa Modimo o se fihleletšego ga e sa le go tloga ka nako yeo? O fihleletše dilo tše dintši kudu! Ka Mmušo wo, ganyenyane-ganyenyane Jehofa o be a dutše a hlwekiša batho ba gagwe le go ba tlwaetša—go tloga go ba dikete tše sego kae feela ka 1914 go ya go ba ka godimo ga dimilione tše šupago le seripa lehono. Tlwaetšo yeo e go hotše ka ditsela dife?
Lehono re fela re ekwa bana babo rena ba re, “Koloi ya Jehofa ya legodimong e a kitima!” gomme seo ke therešo. Lega go le bjalo, therešo ke gore ga e sa le go tloga ka 1914, koloi ye ya legodimong, yeo e swantšhetšago karolo e sa bonagalego ya mokgatlo wa Jehofa, e be e dutše e kitima ka lebelo le legolo, go etša ge o tla bona seo ge o dutše o bala puku ye ka kelohloko. E le gore ditaba tše dibotse di bolelwe lefaseng ka bophara, bagoeledi ba Mmušo ba dirišitše mekgwa e fapafapanego, go akaretša dikuranta, masolo a go phatlalatša molaetša wa Mmušo, difilimi, dikarata tša go nea bohlatse, dikeramafomo, radio gaešita le Inthanete.
Ka ge Jehofa a šegofatša modiro wo, ga bjale re tšweletša dikgatišo tša rena tše di kgahlišago tšeo di theilwego Beibeleng ka maleme a ka godimo ga a 670 e bile re di nea batho ka moka mahala. Baithaopi bao ba nago le moya wa boikgafo ba thuša ka go aga Diholo tša Mmušo, Diholo tša Kopano le makala dinageng tše di humilego le tšeo di diilago. Le gona ge go tšwelela dikotsi, bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nago le lerato ba kitimela go yo thuša bao ba lego ditikologong tšeo, ba bontšha e le ka kgonthe gore go ka ‘ithekgwa ka bona mohlang wa tlalelo.’—Die. 17:17.
Ka dinako tše dingwe, baruti le baganetši ba bangwe ba dira gore “maanomabe ao [ba] a logago a be molaong,” eupša go matlafatša tumelo go bona kamoo maano a bona a thušitšego ‘go tšwetša pele ditaba tše dibotse.’—Ps. 94:20; Bafil. 1:12.
Ruri ke tokelo e kgolo go šoma le lena bahlankagotee le rena “ba ntlo.” Hle tsebang gore re le rata kudu ka moka ga lena. Re rapelela gore dikagare tša puku ye di le thuše go tšeela godimo bohwa bja lena bja moya go feta le ge e le neng pele.—Mat. 24:45.
Re le lakaletša tše dibotse,
Bana babo lena,
Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa