Na o a Gopola?
Na o a Gopola?
Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go le bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:
• Go Ba-Roma 5:3-5, ke ka baka la’ng moapostola Paulo a ile a lokeletša kholofelo mafelelong a lelokelelo?
Paulo o ile a nea lelokelelo la dilo tšeo Bakriste ba lebeletšanago le tšona—tlaišo, kgotlelelo, boemo bjo bo amogelegago le kholofelo. “Kholofêlô” ye ga se kholofelo ya mathomong yeo motho a e hwetšago ka Beibeleng, eupša ke kholofelo e matlafaditšwego le e tseneletšego yeo Mokriste a ka e hwetšago ge nako e dutše e e-ya.—12/15, matlakala 22-3.
• Ke ka baka la’ng Mokriste lehono a ka ba le kgahlego ka dipapadi tša mabelo tšeo di bego di swarwa Gerika ya bogologolo?
Go kwešiša mohuta le ditlwaelo tša dipapadi tšeo go ka nea tshedimošo mabapi le ditemana tša Beibele tše dintši. Tše dingwe tša tšona di bolela ka ‘go phadišana go ya ka melao,’ ‘go apola tšohle tše di re imelago gomme re lebelele mohlaleng wa Jesu,’ ‘go kitima go fihla bofelong’ le go hwetša seala goba moputso. (2 Timotheo 2:5; 4:7, 8; Ba-Hebere 12:1, 2; 1 Ba-Korinthe 9:24, 25; 1 Petro 5:4)—1/1, matlakala 28-30.
• Ke mokgwa ofe o mofsa wa go tsebatša ditaba tše dibotse wo o ilego wa thongwa ka January 1914?
Ka nako yeo “Photo-Drama of Creation” e ile ya lokollwa. E be e e-na le pontšho ya dikarolo tše nne tšeo di nago le dikarolo tša diswantšho tše di sepelago gotee le di-slide tša mebala-bala tša galase tše makgolo, tšeo bontši bja tšona di sepedišanago le direkoto tša keramafomo tše di nago le dipolelo tše di hlalosago. Disete tše masome-pedi tša Drama ye di ile tša lokišetšwa gomme tša dirišwa lefaseng ka bophara go ruta batho molaetša wa Beibele.—1/15, matlakala 8-9.
• Sehlopha se Bušago se fapana bjang le mokgatlo wa molao?
Le ge balaodi ba mokgatlo wa molao ba kgethwa ke ditho tša wona, Sehlopha se Bušago ga se kgethwe ke motho le ge e le ofe eupša se kgethilwe ke Jesu Kriste. Ga go nyakege gore balaodi ba mekgatlo e fapa-fapanego e dirišwago ke Dihlatse tša Jehofa e be ditho tša Sehlopha se Bušago. Sebokeng sa ngwaga le ngwaga sa Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania sa morago bjale, ditho tša Sehlopha se Bušago tšeo di bego di hlankela bjalo ka balaodi ba wona le bahlankedi di ithapetše go tlogela maemo a tšona. Dibaka di ile tša tlatšwa ke banababo rena ba ba godilego ka tsebo ba “dinku tše dingwê.” (Johane 10:16) Ka gona, Sehlopha se Bušago se ka diriša nako e oketšegilego se lokišeletša dijo tša moya le go hlokomela dinyakwa tša moya tša borwarre bja lefase ka bophara ka ditsela tše dingwe.—1/15, matlakala 29, 31.
• Ke mehlala efe e mebedi ya Beibele ye re ka e hlahlobago ge re ithuta go lebeletšana ka katlego le go nyama?
O mongwe ke wa Hanna, mmago Samuele. A ka be a ile a itumelela go nyama ge a be a ahlolwa ka mo go fošagetšego ke Eli, moperisita yo mogolo wa Isiraele. Go e na le moo, ka go lebanya eupša e le ka tlhompho o ile a hlalosa ditherešo. Go oketša moo, Hanna ga se a ka a boloka sekgopi malebana le Eli. Wa bobedi ke wa Mareka, yo a swanetšego go ba a ile a nyamišwa ke ge moapostola Paulo a be a sa nyake go mo akaretša leetong la boromiwa. Go e na le go nolwa moko ke go lahlegelwa ga gagwe ke tokelo ye, o ile a tšwetša pele tirelo ya gagwe e mafolofolo, a sepela le Baranaba.—2/1, matlakala 20-2.
• Ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go ela hloko mabapi le go nea ba bangwe, goba go amogela go bona dikopi tša mananeo a computer a software?
Mananeo a mantši a di-computer (go akaretša dipapadi) a šireleditšwe ka tumelelo ya molao yeo e lekanyetšago mong/modiriši go tsenya lenaneo go computer e tee feela. Gantši go direla ba bangwe dikopi ke go tshela molao wa ditshwanelo tša go kopiša, gaešita le ge re ba nea tšona ka ntle le tefo. Bakriste ba nyaka go kwa molao, ‘ba ntšhetše Kesara tše e lego tša Kesara.’ (Mareka 12:17)—2/15, matlakala 28-9.
• Cyril le Methodius e be e le bomang, gomme ba tsentše letsogo bjang thutong ya Beibele?
E be e le barwarre ba babedi bao ba belegetšwego Thesalonika, Gerika, lekgolong la senyane la nywaga. Ba ile ba hlama mongwalo o ngwalegago bakeng sa maleme a se-Slavic gomme ba fetolela bogolo bja Beibele ka se-Slavonic.—3/1, matlakala 28-9.
• Ke eng seo se bolelwago ke polelwana “go bea monagano go tša moya”?—Ba-Roma 8:6, NW.
E bolela go laolwa, go bušwa le go tutuetšwa ke matla a šomago a Jehofa. Re ka dira gore moya wa Modimo o šome go rena ka go bala le go ithuta Beibele, ka go kwa molao wa Modimo ka pelo ka moka le ka go rapelela moya wa Modimo.—3/15, letlakala 15.
• Re ka dira eng ge e ba re nagana gore ga re kwešišwe?
Ke gabohlokwa go nyaka go lokiša ditaba ka moya wa lerato. Ge e ba seo se sa bonagale se atlega, o se ke wa langwa. Kgopela kwešišo le thušo go Jehofa, yo ‘a hlathago dipelo.’ (Diema 21:2; 1 Samuele 16:7)—4/1, matlakala 21-3.