OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 12
EIMBILO 119 Natu kaleni tu na eitavelo
Twikila okweenda metwokumwe neitavelo
“Ohatu ende metwokumwe neitavelo, ndele hametwokumwe naasho tu wete.” — 2 KOR. 5:7.
ENENEDILADILO
Ohatu ke lihonga nghee hatu dulu okweenda metwokumwe neitavelo eshi hatu ningi omatokolo a fimana.
1. Omolwashike omuyapostoli Paulus a li e udite a wanenwa monghalamwenyo yaye?
POMHITO imwe, omuyapostoli Paulus okwa li e shii kutya ota ka dipawa, ashike okwa li e na etomheno lokukala e udite a wanenwa monghalamwenyo yaye. Okwa ti: ‘Onda tondoka fiyo okefikilo mefiyafano, sha hala okutya nda diinina eitavelo lange.’ (2 Tim. 4:6-8) Paulus okwa li a ninga etokolo li li pandunge, opo a longele Jehova, nokwa li e na oushili kutya Jehova okwa li e mu hafela. Nafye otwa hala okuninga omatokolo e li pandunge nokukala twa hokiwa kuKalunga. Ongahelipi hatu dulu okuninga ngaho?
2. Osha hala okutya shike okweenda metwokumwe neitavelo?
2 Paulus okwe lipopya ye mwene nosho yo Ovakriste vamwe ovadiinini, a ti: “Ohatu ende metwokumwe neitavelo, ndele hametwokumwe naasho tu wete.” (2 Kor. 5:7) Paulus okwa li a hala okutya shike? MOmbiibeli, oshitya “okweenda” omafimbo amwe ohashi yukifwa konghedi omo omunhu a hoolola onghalamwenyo yaye i kale. Ngeenge omunhu ota ende metwokumwe naasho e wete, oha ningi ashike omatokolo e likolelela kwaasho e wete, e udite nosho yo komaliudo aye. Ndele oo ha ende metwokumwe neitavelo, oha ningi omatokolo oo taa ulike kutya okwe lineekela muJehova Kalunga. Eenghatu daye ohadi ulike kutya okwa tomhwa kutya Kalunga ote ke mu pa ondjabi, nota ka mona ouwa ngeenge okwa shikula omayele aJehova oo e li meendjovo daYe. — Eps. 119:66; Heb. 11:6.
3. Ngeenge otwa kala hatu ende metwokumwe neitavelo ohatu ka mona omauwa elipi? (2 Ovakorinto 4:18)
3 Oshoshili kutya atushe ohatu ningi omatokolo amwe e likolelela kwaashi tu wete, tu udite nosho yo komaliudo. Ndele ngeenge otwa ningi omatokolo e likolelela ashike kwaasho tu wete, tu udite nokomaliudo etu, otashi dulika tu ka ninge omapuko. Omolwashike? Omolwaashi osho hatu kala tu wete notu udite, otashi dulu oku tu pukifa omafimbo amwe. Nokuli nongeenge inashi tu pukifa, ngeenge otwa ende ashike metwokumwe naasho tu wete, otashi dulika tu efe po okulonga ehalo laJehova, ile okushikula ewiliko laye. (Omuud. 11:9; Mat. 24:37-39) Ngeenge otwa ende metwokumwe neitavelo, ohatu ka ninga omatokolo oo taa “wapalele Omwene.” (Ef. 5:10) Ohatu ka kala tu na ombili yopamadiladilo, ngeenge otwa shikula omayele aKalunga, nohatu ka kala twa hafa. (Eps. 16:8, 9; Jes. 48:17, 18) Nongeenge otwa twikile okweenda metwokumwe neitavelo, ohatu ka kala nomwenyo fiyo alushe. — Lesha 2 Ovakorinto 4:18.
4. Ongahelipi omunhu ta dulu okumona kutya ota ende metwokumwe neitavelo, ile ometwokumwe naasho e wete?
4 Ongahelipi hatu dulu okumona kutya ohatu ende metwokumwe neitavelo, ile ometwokumwe naasho tu wete? Natu lipule kutya: Oshike hashi tu wilike ngeenge hatu ningi omatokolo? Mbela ohatu ningi ashike omatokolo e likolelela koinima oyo tu wete? Ile ohatu wilikwa komayele aJehova? Natu ka taleni kunghee hatu dulu okutwikila okweenda metwokumwe neitavelo meenghalo nhatu da fimana: ngeenge hatu hoolola oilonga yokulikongela omboloto, hatu hoolola kaume kopahombo nosho yo ngeenge hatu pewa ewiliko olo hali di kehangano. Monghalo keshe, ohatu ka kundafana kombinga yoinima oyo twa pumbwa okudiladila kuyo, opo tu ninge omatokolo e li pandunge.
NGEENGE HATU HOOLOLA OILONGA YOKULIKONGELA OMBOLOTO
5. Otu na okudiladila kushike, ngeenge hatu hoolola oilonga yokulikongela omboloto?
5 Atushe otwa hala okukala hatu liwanifile po eemhumbwe detu nodomaukwaneumbo etu. (Omuud. 7:12; 1 Tim. 5:8) Oilonga imwe ohai futu nawa. Otashi dulika ovanailonga hava futwa ondjabi ya kola nawa, tava dulu okuwanifa po eemhumbwe domaukwaneumbo avo notava dulu okutuvikila po sha. Ashike oilonga imwe, ohai futu ashike ovanailonga oimaliwa ya wana okufila oshisho eemhumbwe da fimana domaukwaneumbo avo. Oshoshili kutya ngeenge hatu tokola kutya oilonga ilipi hatu ka tambula ko, ohatu diladila kutya ohatu ka futwa ingapi. Ndele omunhu otashi dulika ta ende metwokumwe naasho e wete, ngeenge okwa kala ashike ta diladila kwaasho.
6. Ongahelipi hatu dulu okweenda metwokumwe neitavelo, ngeenge hatu hoolola oilonga? (Ovaheberi 13:5)
6 Ngeenge ohatu ende metwokumwe neitavelo, ohatu ka tala yo kunghee oilonga tai dulu okukuma ekwatafano letu naJehova. Ohatu dulu okulipula kutya, ‘Mbela oilonga ei otai ka pula nge ndi kufe ombinga moinima oyo Jehova e tonde?’ (Omayel. 6:16-19) ‘Mbela oilonga otai ka imba nge ndi longele Jehova, notashi dulika i ningife nge ndi kale kokule noukwaneumbo wange efimbo lile?’ (Fil. 1:10) Ngeenge enyamukulo komapulo oo oheeno, oshi li pandunge okuhatambula ko oilonga oyo, nokuli nonande oshidjuu okumona oilonga. Molwaashi ohatu ende metwokumwe neitavelo, ohatu ningi omatokolo oo taa ulike kutya otwa tomhwa kutya Jehova ota ka fila oshisho eemhumbwe detu. — Mat. 6:33; lesha Ovaheberi 13:5.
7-8. Omumwatate umwe wokoSouth America okwa li a enda ngahelipi metwokumwe neitavelo? (Tala yo efano.)
7 Didilika nghee Javier, a omumwatate wokoSouth America, a li a mona kutya osha fimana okweenda metwokumwe neitavelo. Okwa ti: “Onda li nda ninga eindilo koilonga oyo ya li tai ka futa nge ondjabi i dulife lwomapa avali ondjabi oyo nda li handi futwa koilonga yange yonale.” Ashike Javier okwa kala a hala okukokola ondjila. Okwa twikila ko, a ti: “Onda li nda ifanwa ndi ye komapulapulo. Ofimbo inandi pulwapulwa, onda li nda ilikana kuJehova a kwafele nge, ndi na elineekelo kutya Jehova oku shii osho nda pumbwa. Onda li nda hala okuyelwaayelwa moilonga, ashike kanda li nda hala oilonga oyo tai ka imba nge ndi hange omalalakano ange.”
8 Javier okwa ti: “Eshi nda li handi pulwapulwa, omukulunhu woilonga okwa li a lombwela nge kutya ohandi ka kala handi longo olutaima pandjikilile. Onda li nde mu yelifila nefimaneko kutya, itandi dulu okulonga olutaima omolwomalipyakidilo ange e na sha nelongelokalunga lange.” Javier ka li a tambula ko oilonga oyo. Konima yoivike ivali, okwa li a hovela okukokola ondjila. Nolwanima modula oyo tuu oyo, okwa li a mona oilonga oyo a li ha longo omafimbo amwe. Okwa ti: “Jehova okwa li a uda omailikano ange, nokwa li a kwafela nge ndi mone oilonga oyo tai kwafele nge ndi kokole ondjila. Onda hafa shili, molwaashi onda mona oilonga oyo tai pitike nge ndi longele Jehova nokukwafela ovamwatate.”
Ngeenge owa mona oilonga oyo hai futu ondjabi ya kola, mbela osho to ka tokola otashi ka ulika ngoo kutya owa tomhwa kutya Jehova oku shii osho sha denga mbada kwoove? (Tala okatendo 7-8)
9. Oshike hatu lihongo moshimoniwa shaTrésor?
9 Ongahelipi ngeenge otwa didilike kutya oilonga yetu oyo tu na paife itai tu pitike tu ende metwokumwe neitavelo? Natu ka taleni koshimoniwa shaTrésor, wokoCongo. Okwa ti: “Oilonga yange oyo nda li ndi na, oyo nda kala nda hala okulonga. Onda li handi futwa ondjabi ya kola nawa, i dulife lwomapa atatu oyo nda li handi futwa nale, nonda li nda fimanekwa kovanhu.” Ashike Trésor okwa kala ha faula okwoongala pandjikilile, molwaashi okwa li ha longo olutaima. Nomafimbo amwe, ovanailonga pamwe naye ova li have mu fininike a longe oilonga youkengeleledi. Trésor okwa li a hala okweefa po oilonga, ashike okwa li te lipula nokuhakala e na oilonga. Oshike sha li she mu kwafela? Okwa ti: “Habakuk 3:17-19 okwa kwafela nge ndi ude ko kutya, nokuli nonande ondi efe po oilonga oyo, Jehova ota ka fila nge oshisho. Onghee onda li nda efa po oilonga oyo.” Okwa popya vali, a ti: “Ovayandji voilonga vahapu ohava diladila kutya, opo omunhu a kale e na oilonga hai futu nawa oku na okuyamba po keshe shimwe, mwa kwatelwa efimbo olo ha kala noukwaneumbo waye nosho yo omalipyakidilo aye okulongela Kalunga. Onda hafa eshi nda amena ekwatafano lange naJehova nosho yo noukwaneumbo wange. Konima yomudo, Jehova okwa li a kwafela nge ndi mone oilonga oyo ya pitika nge ndi kale nonghalamwenyo yanafangwa nokukala ndi na efimbo lokulongela Jehova. Ngeenge otwa pitifa komesho Jehova monghalamwenyo yetu, otashi dulika tu kale hatu kondjo nouxupilo, ashike Jehova ote ke tu fila oshisho.” Ngeenge otwa kala twe lineekela mewiliko laJehova nomomaudaneko aye, ohatu ka twikila okweenda metwokumwe neitavelo, na Jehova ote ke tu nangeka noupuna.
NGEENGE TO HOOLOLA KAUME KOPAHOMBO
10. Oshike tashi dulu okuningifa umwe a ende metwokumwe naasho e wete, ngeenge ta hoolola kaume kopahombo?
10 Ohombo oi li oshali ya dja kuJehova, noshi li paushitwe okukala twa hala okuya mohombo. Ngeenge omumwameme ta hoolola kaume kopahombo, otashi dulika a yandje elitulemo komaukwatya omumwatate, keholokepo laye, konghedi omo ha ungaunga noimaliwa, ngeenge oye ha file oshisho oukwaneumbo wavo nokonghedi omo ha ungaunga naye. b Oinima aishe oyo oya fimana. Ndele ngeenge omumwameme okwa kala ashike ta yandje elitulemo koinima oyo, otashi dulika ta ende metwokumwe naasho e wete.
11. Ongahelipi hatu dulu okweenda metwokumwe neitavelo, ngeenge hatu hoolola kaume kopahombo? (1 Ovakorinto 7:39)
11 Jehova oha kala a hafa neenghono, ngeenge ovamwatate novamwameme tava tula moilonga omayele aye eshi tava hoolola kaume kopahombo. Pashihopaenenwa, ohava tula moilonga omayele opaMbiibeli e na sha nokuteelela fiyo osheshi va pita “monhemo younyasha,” ofimbo inava hovela okweendelafana. (1 Kor. 7:36) Ohava shilipaleke kutya kaume kopahombo oo tava kongo oku na omaukwatya mawa, oo Jehova a hala ovashamane novakulukadi va kale ve na. (Omayel. 31:10-13, 26-28; Ef. 5:33; 1 Tim. 5:8) Ngeenge umwe oo ehe fi Ondombwedi oku na ohokwe muvo, ohava tula moilonga omayele e na sha ‘nokuhombola ashike mOmwene,’ oo taa hangwa mo 1 Ovakorinto 7:39. (Lesha.) Ohava twikile okweenda metwokumwe neitavelo, ve na elineekelo kutya Jehova ota dulu okufila oshisho eemhumbwe davo dopamaliudo e dulife ovanhu. — Eps. 55:22.
12. Oshike to lihongo moshimoniwa shaRosa?
12 Natu ka taleni koshimoniwa shaRosa, omukokolindjila moColombia. Omulumenhu wokoilonga yavo, oo ehe fi Ondombwedi, okwa li a ulika ohokwe muye. Rosa naye okwa li e mu hokwa. Okwa ti: “Omulumenhu oo okwa li ta monika a fa e na omaukwatya mawa. Okwa li ha kwafele ovanhu vomoshitukulwa shavo nokwa li e na elihumbato liwa. Ondi hole onghedi omo a li ha ungaunga naame. Okwa li e na omaukwatya aeshe oo nda li nda hala omushamane oo ta ka hombola nge a kale e na, ashike ka li Ondombwedi.” Okwa twikila ko, a ti: “Osha li shidjuu kwaame ndihe mu itavele, molwaashi onda li nda hala omumati. Pefimbo opo, onda li ndi udite owike nonda li nda hala okuhombolwa, ashike kanda li nda mona omumwatate oo handi endelafana naye.” Rosa ka li ashike a yandja elitulemo kwaasho a li e wete. Okwa li a diladila kunghee etokolo olo tali ka kuma ekwatafano laye naJehova. Onghee, okwa li a xulifa po ekwatafano laye nomulumenhu oo, nokwa kala e lipyakidila moilonga yaJehova. Diva konima yaasho, okwa li a shivwa kOfikola yOvaudifi vOuhamba, nopaife oku li omukokolindjila e likalekelwa. Rosa okwa ti: “Jehova okwa li a nangeka nge noupuna meenghedi dihapu, naasho osha li sha hafifa nge neenghono.” Nonande haalushe hashi kala shipu okweenda metwokumwe neitavelo, unene tuu ngeenge otwa halelela oshinima shonhumba, ohashi tu etele alushe ouwa ngeenge otwa dulika kuJehova.
NGEENGE HATU PEWA EWILIKO OLO HALI DI KEHANGANO
13. Oshike tashi dulu oku tu ningifa tu ende metwokumwe naasho tu wete, ngeenge hatu pewa ewiliko okudja kehangano?
13 Ohatu pewa luhapu ewiliko olo hali di kehangano laJehova, okupitila movakulunhuongalo, omovapashukilishikandjo, okoitaimbelewa, ile okOlutuwiliki, newiliko olo ohali tu kwafele tu longele Jehova. Ndele mbela ongahelipi ngeenge katu udite ko kutya omolwashike hatu pewa ewiliko lonhumba? Otashi dulika tu kale twa limbililwa, hatu lipula ngeenge ewiliko olo otali ke tu etela ngoo ouwa. Otashi dulika nokuli tu hovele okuyandja elitulemo kokuhawanenena kwovamwatate ovo va yandja ewiliko.
14. Oshike tashi ke tu kwafela tu ende metwokumwe neitavelo, ngeenge hatu pewa ewiliko olo hali di kehangano? (Ovaheberi 13:17)
14 Ngeenge hatu ende metwokumwe neitavelo, ohatu kala tu na elineekelo kutya Jehova oye ta wilike ehangano laye, notu shii kutya oku shii eenghalo detu. Oshidjemo, ohatu dulika nopehe na okwoongaonga, nohatu shi ningi nehalo liwa. (Lesha Ovaheberi 13:17.) Otu shii kutya, ngeenge otwa dulika, ohatu ka kala moukumwe meongalo. (Ef. 4:2, 3) Otu na elineekelo kutya, ngeenge otwa kala hatu dulika, Jehova ote ke tu nangeka noupuna, nokuli nonande ovamwatate ovo tava kwatele komesho inava wanenena. (1 Sam. 15:22) Otu na elineekelo kutya, ngeenge ope na osho sha pumbwa okuyukifwa, Jehova ote ke shi yukifa pefimbo la wapala. — Mika 7:7.
15-16. Oshike sha li sha kwafela omumwatate umwe a ende metwokumwe neitavelo, nokuli nonande okwa li e na omalimbililo e na sha newiliko olo a li a pewa? (Tala yo efano.)
15 Natu ka taleni koshimoniwa osho tashi ulike ouwa oo hau di mokweenda metwokumwe neitavelo. MoPeru, nonande elaka lOshispanish ola li hali popiwa keshe pamwe, ovanhu vahapu ova li hava popi omalaka omoshitukulwa. Limwe lomuo Oshiquechua. Oule womido dihapu, ovamwatate novamwameme ovo hava popi Oshiquechua ova li hava kongo ovanhu ovo hava popi Oshiquechua moshitukulwa. Ashike opo va dulike kepangelo, opa li pa ningwa omalunduluko e na sha nonghedi omo ve na okuudifila ovanhu ovo. (Rom. 13:1) Oshidjemo, vamwe ova li tave lipula kutya otashi dulika tashi ka ya moshipala oilonga yokuudifa moshitukulwa. Molwaashi ovamwatate ova li va dulika kewiliko olo, Jehova okwa li a nangeka noupuna eenghendabala davo, opo va udifile ovanhu vahapu ovo hava popi Oshiquechua.
16 Kevin, omukulunhuongalo womeongalo olo hali popi Oshiquechua, oye umwe womovamwatate ovo va li ve na omalimbililo. Okwa ti: “Onda li nde lipopila nda ti: ‘Paife ohatu ka mona ngahelipi ovanhu ovo hava popi Oshiquechua?’” Kevin okwa li a ninga po shike? Okwa ti: “Onda li nda diladila kOmayeletumbulo 3:5. Onda li yo nda diladila kombinga yaMoses. Okwa li e na okupitifa Ovaisrael muEgipiti, oshinima osho sha li tashi monika sha fa itashi shiiva. Ashike okwa li a dulika, na Jehova okwa li e mu nangeka noupuna.” (Ex. 14:1, 2, 9-11, 21, 22) Kevin okwa li a tambula ko onghedi oyo yokuudifa. Oshidjemo osha li shike? Okwa ti: “Onda li nda kuminwa onghedi omo Jehova a li e tu nangeka noupuna. Monale, otwa li hatu ende oinano ile moukalele, nomafimbo amwe otwa li ashike hatu mono omunhu umwe, ile vavali ovo hava popi Oshiquechua. Paife ohatu udifile koshitukulwa oko ku na ovapopi vahapu vOshiquechua. Oshidjemo, ohatu kundafana novanhu vahapu notu na omalishuneko novakonakonimbiibeli vahapu. Omuvalu waavo hava kala pokwoongala owa hapupala.” Ngeenge otwa ende metwokumwe neitavelo, Jehova ote ke tu nangeka alushe noupuna.
Ovamwatate ova li va shakena novanhu vahapu ovo va li ve va lombwela kutya openi tava dulu okuhanga ovanhu ovo hava popi Oshiquechua (Tala okatendo 15-16)
17. Oshike twe lihonga moshitukulwa eshi?
17 Otwa kundafana nghee hatu dulu okutwikila okweenda metwokumwe neitavelo meenghalo nhatu da fimana. Ashike otwa pumbwa okutwikila okweenda metwokumwe neitavelo monghalamwenyo yetu, ngaashi ngeenge hatu hoolola omalihafifo nongeenge hatu ningi omahoololo e na sha nehongo, ile okutekula ounona. Kashi na nee mbudi kutya ohatu ningi omatokolo elipi, inatu pumbwa ashike okuwilikwa kwaasho tu wete, ndele otu na okukaleka momadiladilo ekwatafano letu naJehova, omayele aye nosho yo eudaneko laye loku tu fila oshisho. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka dula ‘okweenda medina lOmwene Kalunga ketu alushe fiyo alushe.’ — Mika 4:5, KB-13.
EIMBILO 156 Meitavelo, ondi wete komesho