ENUKPLAKPLA NYƆTA 12
Lɔnlɔn kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji nɔ wole ke mì
“Anyi se ke: Mí lɔn míwonɔnɔwo. Nɔ́ xexe lɔ gbé eŋwa nɔ mí ɔ, mí ɖoŋwi mɔ é gbé eŋwa nɔ Ŋ do ŋkɔ nɔ mí.”—ӠAN 15:17, 18.
EHAJIJI 129 Míayi Edzi Ado Dzi
SUSU VEVI LƆ *
1. Sɔ koɖo Matie 24:9 ɖe, nyi yí taɖo deɖo akpaca mì nɔ xexe lɔ le ke mìɔ?
YEHOWA wa mì nɔ mìalɔn amɛwo yí agbeji mɔ wowo can le lɔn mì. Eyi taɖo nɔ mɛɖe le ke mìɔ, eɖenɔ fun nɔ mì yí taŋfuin mìtɛnŋ vɔn hɛnnɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Georgina le Europe nu mɔ: “Hwenu ŋɖo exwe 14 ɔ, nɔnyɛ le keŋ, ɖo ŋsɛnkɔ Yehowa. Ŋci akogo yí ci ŋshishi mɛ yí tɔ bubui mɔ, taŋfuin ŋdegbenyi amɛnywi o.” * Nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Danylo ŋwlɛ mɔ: “Ci sɔjawo xoŋ yí zuŋ keŋ do vɔnvɔn nɔŋ, ɖo ŋnyi Yehowa Kunuɖetɔɔ, ŋvɔn yí kpɔɛ mɔ woɖeŋ kpɔtɔ.” Ekedodo amɛ ahan, venɔ gbaza nɔ amɛ, vɔ dekpanɔca mì o. Yesu nu ɖɛ mɔ woavale ke mì.—Hlɛn Matie 24:9.
2-3. Nyi yí taɖo wolenɔ ke Yesu dokplɔtɔwoɔ?
2 Xexe lɔ le ke Yesu dokplɔtɔwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo shigbe Yesu nɛɔ, “[wo]de nyi xexe lɔtɔ o.” (Ӡan 15:17-19) Eyi taɖo ci mìbunɔ agbetɔ cɛkpakpawo can ɔ, mìdewanɔ politiki alo donɔ gbe nɔ eju lɔ mɛ drapo o. Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí mìsɛnnɔ. Mìle godu nɔ acɛ ci Mawu ɖo yí akpa do agbetɔ xomu lɔ ji, vɔ Satana koɖo ‘viɛwo’ gbe sɛnsinɖe mɔ Mawu deɖo acɛ ŋtɔ́ o. (Gɔnm. 3:1-5, 15) Mìɖenɔ kunu mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí akpɔ agbetɔ xomu lɔ cukaɖawo gbɔ yí agu mɛ ciwo yí fɔn gu do nu sabaɖe. (Dan. 2:44; Enyɔ. 19:19-21) Ŋɛdu cɛ nyi eŋɛnywi nɔ amɛfafawo, vɔ enyi eŋɛvwin nɔ amɛvwinwo.—Eha. 37:10, 11.
3 Wogbelenɔ ke mì, ɖo mìwanɔ do Mawu se jɔjɔɛwo ji. Ese lɔwo to akpo xesexese nɔ agbenɔnɔ dɔndɔn ci yí le xexeɛ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, amɛ sugbɔ kpɔɛ le egbɛmɛ mɔ, Ӡuda 7) Ci mìwanɔ do Bibla se ciwo yí kudo nuwana cɛwo nuɔ, amɛ sugbɔ konɔ mì yí nunɔ mɔ mìwo nyɔwo sɛnnɔŋ sugbɔ.—1 Piɛ 4:3, 4.
dedɔn mɔ woawa gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ciwo Sodomu koɖo Gomoratɔwo wa yí Mawu gu wo o! (4. Nɔnɔmɛ nywi ciwo yí donɔ ŋsɛn mì nɔ amɛwo le ke mìɔ?
4 Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìado ji nɔ amɛwo le ke mì yí zukɔ mìɔ? Mìɖo aɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu mɔ yɛakpedo mì nu. Shigbe akpoxɔnu nɛɔ, mìwo xɔse atɛnŋ “a cì Enuvwinwatɔ hwanzojejewo.” (Efe. 6:16) Vɔ mìgbeӡan nubu sɔwu xɔse. Eyi nyi lɔnlɔn. Nyi yí taɖoɔ? Ðo lɔnlɔn “dé donɔ dɔmɛzi o.” Ekpannɔŋkɔ enu dovevisesenamɛwo pleŋ yí donɔ ji le wo mɛ. (1 Kor. 13:4-7, 13) Ecɛyɛɔ, mína mìakpɔ lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo ketɔnɔwo hɛnnɛ kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji nɔ wole ke mì.
LƆNLƆN CI MÌÐO NƆ YEHOWA KPENƆDO MÌ NU YÍ MÌDONƆ JI NƆ WOLE KE MÌ
5. Lé lɔnlɔn ci Yesu ɖo nɔ Dalɔ do ŋsɛn yi doɔ?
5 Le zan ci yí doŋkɔ nɔ hwenu Yesu ketɔnɔwo awui mɛɔ, énu nɔ yi dokplɔtɔ egbejinɔtɔwo mɔ: “Ŋ lɔn Eda, [eyi taɖo ŋwanɔ] shigbe lé E dɔ Ŋ do ɛnɛ.” (Ӡan 14:31) Yesu lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa do ŋsɛn yi yí eto nɔnɔmɛ sɛnŋ ciwo yí le ŋkɔ ni mɛ. Lɔnlɔn ci mìwo can mìɖo nɔ Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìawa Yesu tɔ han.
6. Sɔ koɖo Rɔmatɔwo 5:3-5 ɖe, lé Yehowa sɛntɔwo senɔ le wowoɖekiwo mɛ nɔ xexe lɔ le ke wo yí wodokɔ jiɔ?
6 Lɔnlɔn ci Yehowa sɛntɔwo ɖo ni kpenɔdo wo nu gashiagamɛ yí wodonɔ ji le yumɛcici mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, ci Ӡuifuwo kojoɖoxu gangantɔ sɛnŋ lɔ do se nɔ apotruwo mɔ wo le mi kunu ɖeɖeɔ, lɔnlɔn ci woɖo nɔ Mawu cucu wo yí “[wona] shishi Mawu wu [agbetɔwo].” (Edɔ. 5:29; 1 Ӡan 5:3) Lɔnlɔn sɛnŋ cɛ yí donɔ ŋsɛn mìwo nɔvi ciwo acɛkpakpa sɛnŋ vexomɛwo cikɔ yumɛ nɔ yí wokpɔtɔ le gbeji. Nɔ xexe lɔ le ke mìɔ, mìdegbɔnɔjɔ o, ɖo mɔnukpɔkpɔ enyi nɔ mì mɔ mìado ji.—Edɔ. 5:41; hlɛn Rɔmatɔwo 5:3-5.
7. Nɔ mìwo xomumɛtɔwo cikɔ yumɛ nɔ mì ɖe, lé mìɖo awa nu doɔ?
7 Taŋfuin cukaɖa ci mɛ ejidodo agbɔnnu le sugbɔ yí enyi, nɔ mìwo xomumɛtɔwo cikɔ yumɛ nɔ mì. Nɔ mìwo xomumɛtɔwo do jeshi mɔ mìji mɔ mìakpla nu so Yehowa nuɔ, ɖewo tɛnŋ bui mɔ woblekɔ mì do mɛ. Ebuwo tɛnŋ bui mɔ mìje suku. (Sɔ sɔ koɖo Maki 3:21.) Wotɛnŋ fɔn gu do mì ji tamɛsɛnsɛntɔ. Wowo nuwana lɔwo deɖo akpaca mì o. Yesu nu mɔ: “Amɛ ketɔnɔwo anyi yiŋtɔ xwemɛtɔwo.” (Mt. 10:36, NWT) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔ mìwo xomumɛtɔwo gbekpɔkɔ mì do ɖe can ɔ, mìdewanɔ nu do wo nu shigbe mìwo ketɔnɔwo nɛ o. Vɔ shigbe lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa sɛnnɔŋ doji nɛɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ amɛwo can sɛnnɔŋ doji. (Mt. 22:37-39) Ele ahan gan, mìdaji mɔ mìwo nu akpe nɔ agbetɔ keke ami wawa do Bibla sewo koɖo gɔnmɛɖosewo ji gbeɖe o.
8-9. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí ekpɔtɔ nɔ gbeji le yumɛcici sɛnŋ mɛɔ?
8 Georgina ci nu mìxo nuxu vayi nɔ te goguiɖe ci nɔlɔ cikɔ yumɛ ni sɛnŋsɛnŋɖe can. Georgina ɖe mɛ mɔ: “Nyɛ koɖo nɔnyɛ yí tɔ Bibla kplakpla koɖo Kunuɖetɔwo. Vɔ le wleci amadɛn godu ci ŋji mɔ nayi bɔbɔwoɔ, nɔnyɛ tɔ yumɛ cici
nɔŋ zeɖeka. Ŋdo jeshi mɔ édokɔ ha koɖo xɔsegbetɔwo yí nɔ éxokɔ nuxu nɔŋ ɔ, ézannɔ wowo nyɔwo. Égbezunɔŋ, dɔnnɔ ɖa nɔŋ, bɔnɔ hlo nɔŋ yí sɔ anyi wema dɔnɔ ŋkpe. Yi godu ci ŋɖo xwe 15 ɔ, ŋwa ӡinӡindoshimɛ. Nɔnyɛ sɔŋ da ɖo axwe ɖeka ci mɛ jajɛ buwo le yí ɖewo yɔnɔ gee yí wanɔ tamɛsɛnnuwo, ɖo éji mɔ nyɛ le mi Yehowa sɛnsɛn. Ejidodo le yumɛcici mɛ gbɔnnɔnu, vevitɔ nɔ eso mɛ ci yí ɖo alɔn eo yí ale bu nɔ eo gbɔ.”9 Nyi yí kpedo Georgina nu yí edo jiɔ? Énu mɔ: “Gbecigbe yí ŋhlɛn Bibla lɔ pleŋ ɖegbɔ ahan yí nɔnyɛ tɔ egu fɔnfɔn do ŋji. Ecɛyɛɔ, ŋkando ji keŋkeŋ mɔ ŋkpɔ nyɔnɔnwi lɔ yí ŋte gogo Yehowa doji. Ŋdonɔ gbe ɖaɖa ni gbɛmɛgbɛmɛ yí eɖonɔ toŋ. Ci ŋle axwe ci mɛ esɔŋ da ɖoɔ, nɔvinyɔnu ɖeka yɔŋ yí mìkpla Bibla doju. Hwenɔnuwoɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo donɔ ŋsɛnŋ le Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Wosɔŋ wa wowo xomumɛtɔ. Nyɛŋtɔ kpɔɛ mɔ Yehowa sɛnŋ wu mìwo ketɔnɔwo, nɔ wonyi ŋɖeŋɖe can.”
10. Kankandoji ci mìatɛnŋ aɖo do Yehowa mìwo Mawu nuɔ?
10 Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ ŋɖekɛ datɛnŋ “klan mì le Mawu lɔnlɔn nu ci yí le mìwo Xwetɔ Yesu Kristo mɛ o.” (Rɔm. 8:38, 39) Mìtɛnŋ kpe fun na nɔ hwenu ɖe, vɔ Yehowa ale axa nɔ mì gashiagamɛ yí afakɔ akɔn nɔ mì yí adokɔ ŋsɛn mì. Yí shigbe lé enu ci yí jɔ do Georgina ji dasɛ nɛɔ, Yehowa gbekpenɔdo mì nu to mìwo nɔvi vevi ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ ji.
LƆNLƆN CI MÌÐO NƆ MÌWO KPENA XƆSETƆWO KPENƆDO MÌ NU YÍ MÌDONƆ JI NƆ WOLE KE MÌ
11. Lé lɔnlɔn ci Yesu dre le Ӡan 15:12, 13 mɛ akpedo yi nukplaviwo nu doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.
11 Le ezan ci yí do ŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, éɖo ŋwi nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le lɔn wowonɔnɔwo. (Hlɛn Ӡan 15:12, 13.) Énya mɔ amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn akpedo wo nu yí woakpɔtɔ awa ɖeka yí ado ji nɔ xexe lɔ le ke wo. Mìakpɔ hamɛ ci yí le Tɛsaloniki kpɔwɛ. So hwenu woɖo hamɛ lɔɔ, wocinɔ yumɛ nɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ. Vɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu lɔwo kpɔtɔ ɖo egbejinɔnɔ koɖo lɔnlɔn kpɔwɛ. (1 Tɛs. 1:3, 6, 7) Pɔlu do ŋsɛn wo mɔ wo le kpɔtɔ adanasɛ lɔnlɔn “doji wu nɛnɛ.” (1 Tɛs. 4:9, 10) Lɔnlɔn yí acucu wo yí woafa akɔn nɔ mɛ ciwo lokɔ nu kpɔ yí akpedo mɛ ciwo yí gbɔjɔ nu. (1 Tɛs. 5:14) Wowa do Pɔlu mɔdasɛnamɛwo ji, ɖo le wema amɛvetɔ ci Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa wo le xwe ɖeka han godu mɛɔ, énu nɔ wo mɔ: “Lɔnlɔn ci yí amɛ ɖeka ɖeka le mí mɛ ɖo nɔ míwonɔ̀nɔwo ɔ, gbe shinshin ɛ.” (2 Tɛs. 1:3-5) Wowo lɔnlɔn kpedo wo nu yí wodo ji le nɔnɔmɛ sɛnŋ koɖo yumɛcici mɛ.
12. Le ahwa ɖeka hwenu ɖe, lé nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le eju ɖeka mɛ dasɛ mɔ yewolɔn yewonɔnɔwo doɔ?
12 Mìakpɔ Danylo ci nu mìxo nuxu so vayi keŋ akpɔ enu ci yí jɔ do yɛ koɖo ashiɛ ji. Ci ahwa jɔkɔ le wowo jumɛ keke vaɖo jugan ci mɛ woleɔ, wokpɔtɔ yikɔ bɔbɔwo, ɖekɔ kunu lé woakpe ji do yí manɔ ŋɖuɖu ciwo yí le wo shi koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Yi godu gbeɖekaɔ, sɔja ɖekawo hɛn cu yí va Danylo xwemɛ. Danylo nu mɔ: “Wonu nɔŋ mɔ nyɛ le gbe xɔse. Ci ŋgbeɔ, woxoŋ yí wa shigbe mɔ yewoada cu ta nɔ nyɛ hannɛ. Gbɔxwe woasoɔ, wodo vɔnvɔn nɔŋ mɔ yewoatrɔ gbɔ avadɔn ashinyɛ gbɔ koɖo akpasɛnsin. Vɔ mìwo nɔviwo hwlɛndo sɔ mì do pipan mɛ yi jugan bu mɛ. Ŋdaŋlɔbe lɔnlɔn ci nɔvi vevi cɛwo dasɛ nɔŋ gbeɖe o. Ci mìvaɖo jugan lɔ mɛɔ, nɔvi ciwo yí le nɔ na ŋɖuɖu mì yí kpedo ŋnu yí ŋkpɔ dɔ koɖo axwe ci mɛ mìanɔ! Ecɛ wɛ mɔ, mìtɛnŋ kpedo Kunuɖetɔ bu ciwo yí shikɔ so ahwa tɔxuwo nu.” Enujɔjɔ cɛwo dasɛ mɔ Kristotɔwo lɔnlɔn atɛnŋ akpedo mì nu yí mìado ji nɔ wole ke mì.
LƆNLƆN CI MÌÐO NƆ MÌWO KETƆNƆWO KPENƆDO MÌ NU YÍ MÌDONƆ JI NƆ WOLE KE MÌ
13. Lé gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji le Yehowa sumɔsumɔ mɛ nɔ amɛwo le ke mì can ɔ?
13 Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le lɔn wowo ketɔnɔwo. (Mt. 5:44, 45) Yi wawa faa? Oo! Vɔ mìatɛnŋ awɛ le Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpekpedonu mɛ. Lɔnlɔn koɖo ӡinxododo, xomɛvuwawa, xomɛfafa koɖo amɛɖekijiɖuɖu nyi Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn kpaxwe ɖewo. (Gal. 5:22, 23) Nɔnɔmɛ cɛwo kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji nɔ wole ke mì. Amɛ sugbɔ mi yumɛ cici nɔ mì, ɖo wowo su, wowo shi, wowo vi alo wowo xwexatɔ ci yí nyi xɔsetɔ dasɛ nɔnɔmɛ cɛwo. Amɛ sugbɔ ciwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì vatrɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu lɔnlɔntɔwo. Eyi taɖo nɔ egbɔnkɔnu nɔ eo mɔ àlɔn mɛ ciwo yí le ke eo ci èsɛnkɔ Yehowaɔ, do gbe ɖaɖa yí abiɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ. (Luiki 11:13) Gbesɔ kpe niɔ, kando ji keŋkeŋ mɔ tonusese nɔ Mawu yí nyi enunywitɔ ci woɖo awanɔ gashiagamɛ.—Elo. 3:5-7.
14-15. Lé Rɔmatɔwo 12:17-21 kpedo Yasmeen nu yí elɔn asuɔ ci ecikɔ yumɛ ni sɛnŋsɛnŋɖe can ɔ?
14 Mìakpɔ Yasmeen ci yí le Moyen-Orient kpɔwɛ. Ci etrɔ Yehowa Kunuɖetɔɔ, asuɔ bui mɔ wobli do mɛ, eyi etekpɔ mɔ yeana ami Mawu sɛnsɛn. Ézuini yí nunɔ nɔ yi xomumɛtɔwo koɖo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖeka koɖo bokɔnɔ ɖeka mɔ, wo le do vɔnvɔn ni yí ado hwɛ yi mɔ yɛgbankɔ xomu lɔ. Asuɔ va zuini le bɔbɔwo hwenu can! Yasmeen fannɔ avin gbɛmɛgbɛmɛ, ɖo wodewanɔ nu do nu nywiɖe o.
15 Le Fyɔɖuxuxɔ mɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo fanɔ akɔn nɔ Yasmeen yí donɔ ŋsɛn yi. Hamɛmɛshinshinwo do ŋsɛn yi mɔ yɛ le wa do Rɔmatɔwo 12:17-21 mɛ nyɔwo ji. (Hlin.) Yasmeen nu mɔ: “Egbɔnnu. Vɔ ŋbiɔ Yehowa nɔ akpedo ŋnu, yí ŋwa do nyɔ ci Bibla nu ji lé nakpe ji do. Eyi taɖo nɔ asunyɛ xa lɔ nukplɔwo kɔɖo zodoxɔɛ mɛɔ, ŋkplɔɛni. Nɔ ézuŋ ɔ, ŋɖonɔ ŋci koɖo xomɛfafa. Yí nɔ élé dɔ̀ɔ, ŋlenɔ bu ni.”
16-17. Nyi èkpla so Yasmeen kpɔwɛ lɔ mɛɔ?
16 Ci Yasmeen lɔn asuɔɔ, exɔ shicu. Énu mɔ: “Asunyɛ vatɔ kankando ŋji sɔwu sa, ɖo énya mɔ nyɛŋtonɔ nyɔnɔnwi gashiagamɛ. Nɔ mìxokɔ nuxu so sɛnsɛn nuɔ, éɖonɔ toŋ koɖo bubu yí valɔn do ji mɔ yeawa fafa le axwe lɔ mɛ. Ecɛyɛɔ, énunɔ nɔŋ mɔ nyɛ le yinɔ hamɛ bɔbɔwo faa. Mìwo xomu gbenɔnɔ vanyɔ doji yí fafa le axwe lɔ mɛ. Enu ci ŋkpɔkɔ mɔ nɔ yí nyi mɔ asunyɛ le lɔn axɔ nyɔnɔnwi lɔ yí abɔ do ŋnu nɔ mìasɛn Yehowa.”
17 Yasmeen kpɔwɛ lɔ dasɛ mɔ lɔnlɔn “sɔ enuwo pleŋ sɔ kenɔ amɛ. . . Ékpɔnɔ emɔ nɔ enuwo pleŋ. Édonɔ eji le enuwo pleŋ mɛ.” (1 Kor. 13:4, 7) Ekelele atɛnŋ asɛnŋ yí adahɛn nu le amɛ nu, vɔ lɔnlɔn ɖo ŋsɛn wui sugbɔ. Nɔ mìlɔn amɛwoɔ, etrɔnɔ wowo ji. Ecɛ donɔ jijɔ nɔ Yehowa ji. Vɔ nɔ yumɛcitɔwo kpɔtɔ le ke mìɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ. Lé enyi ahan ɔ?
KPƆ JIJƆ NƆ WOLE KE EO
18. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ wo le ke mìɔ?
18 Yesu mɔ: “Shicu nɔ mí gayimɛ amɛwo a gbé eŋwa nɔ mí.” (Luiki 6:22) Mìdecin mɔ wo le le ke mì o. Mìdejinɔ mɔ wo le ci yumɛ nɔ mì do mìwo xɔse ŋci o. Ci enyi ahan ɖe, nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ wo le ke mìɔ? Mìakpɔ susu amɛtɔn ciwo yí taɖo. Ŋkɔtɔ, nɔ mìdokɔ jiɔ, mìwo nu kpenɔ nɔ Mawu. (1 Piɛ 4:13, 14) Amɛvetɔ, mìwo xɔse vanyɔnɔ doji yí gbesɛnnɔŋ doji. (1 Piɛ 1:7) Yí amɛtɔntɔɔ, mìaxɔ agbe mavɔ ci yí nyi shicu ci eho datɛnŋ axwle o.—Rɔm. 2:6, 7.
19. Ci woxo apotru lɔwo ɖe, nyi yí taɖo wokpɔ jijɔɔ?
19 Ci wofɔn Yesu so ku dejinjin ɔ, apotru lɔwo se vivi nɔ jijɔ ci nu exo nuxu so. Ci woxo wo yí do se nɔ wo mɔ wo le mi kunu ɖeɖeɔ, wokpɔ jijɔ. Nyi yí taɖoɔ? “Ðo wo xɔ kanfukanfu do efunkpekpewo ci wo kpe dota nɔ Yesu ŋkɔ.” (Edɔ. 5:40-42) Lɔnlɔn ci woɖo nɔ wowo Xwetɔ sɛnŋ wu vɔnvɔn nɔ wowo ketɔnɔwo. Yí wodasɛ wowo lɔnlɔn ci wodra eŋɛnywi lɔ yí “[wode] ɖo ete . . . o.” Egbɛɔ, mìwo nɔvi sugbɔ kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa le gbejinɔnɔ mɛ, ci wotokɔ cukaɖawo mɛ can. Wonya mɔ Yehowa daŋlɔbe yewo dɔ koɖo lɔnlɔn ci yewodasɛ nɔ yi ŋkɔ lɔ gbeɖe o.—Ebre. 6:10.
20. Nyi mìakpɔ le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?
20 Nɔ totoɖoanyi cɛ kpɔtɔ li duuɔ, xexe lɔ ale ke mì. (Ӡan 15:19) Vɔ mìdeɖo avɔn o. Shigbe lé mìakpɔɛ le nyɔta ci gbɔgbɔ mɛ nɛɔ, Yehowa ‘ado ŋsɛn yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo yí aglɔn ta nɔ wo.’ (2 Tɛs. 3:3, NWT) Eyi taɖo mína mìakpɔtɔ alɔn Yehowa, alɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí alɔn mìwo ketɔnɔwo hɛnnɛ. Nɔ mìwa do nukplamu cɛ jiɔ, mìakpɔtɔ awa ɖeka, mìasɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ, mìahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa yí adasɛ mɔ lɔnlɔn sɛnŋ wu ekelele amɛ xoxoxo.
EHAJIJI 106 Mina Míatu Lɔlɔ̃ Ðo