1. Nyi yí taɖo àdo akpe do Bibla ŋciɔ?

 MÌDOKƆ akpe sugbɔ nɔ Yehowa Mawu do Bibla ci ena mì ŋci! Énu nukplamu nywi ciwo yí akpedo mì nu yí mìatɛnŋ aɖu cukaɖa ciwo mìdodoɔ go gbɛ ji do Bibla mɛ. Égbena esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka mì. Ci yí gbewu ŋnɔɔ, Yehowa nu yi nɔnɔmɛ nywi sugbɔ do Bibla mɛ nɔ mì. Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so yi nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, ewanɔ edɔ do mìwo ji ji yí mìjinɔ mɔ mìanyi Mawu xlɔwo.—Eha. 25:14.

2. Emɔ vovovo ciwo ji Yehowa to yí dre yiɖeki mɛ nɔ agbetɔwoɔ?

² Yehowa ji mɔ mìwo le jeshi ye ɖɛ. Le sasa hwenuɔ, éto edrɔwo, ŋtegannukpɔkpɔwo koɖo mawudɔlawo ji ŋtɔkpu yí dre yiɖeki mɛ. (Amh. 12:6; Edɔ. 10:3, 4) Vɔ nɔ wodeŋwlɛ edrɔ lɔwo, ŋtegannukpɔkpɔ lɔwo alo eŋɛ ci edo to mawudɔlawo ji ɖe, lé woawɛ akpla woɔ? Eyi taɖo, Yehowa nu nɔ ŋsu ɖewo mɔ wo le ŋwlɛ enu ci yeji mɔ mìwo le nya “do wema mɛ.” (Ʒer. 30:2, NWT) Ci “afɛn dele Mawu adodwi lɔ mɔwo” nuɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ, emɔ ci ji eto yí xonɔ nuxu koɖo mì yí nyi enywitɔ yí nyɔna tonɔ so mɛ.—Eha. 18:30, NWT.

3. Lé Yehowa wɛ do keke yí Bibla vale mì shi gbɛɔ? (Ezai 40:8)

³ Hlɛn Ezai 40:8. So exwe kotokun nɛniɖe keɔ, Mawu Nyɔ lɔ na nukplamu nywiwo ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔwo. Lé ecɛ tɛnŋ nyi ahan doɔ? Enu ŋkɔtɔ ciwo ji woŋwlɛ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo do sasa, nyi enu ciwo yí danahɛn. Eyi taɖo wema ŋkɔtɔ ŋtɔ́wo degbeli gbɛ o.  Vɔ Yehowa wɛ keke yí amɛwo trɔ yí ŋwlɛ Enuŋwlɛŋwlɛ kɔkɔɛ lɔwo do nubuwo ji. Mɛ ciwo yí kpɔ enu lɔwo yí trɔ yí ŋwlɛ nyi nuvɔnmɛwo, ganŋgan wotekpɔ yí nɔ zanŋte do enu lɔwo nu nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, wemanyatɔ ɖeka xo nuxu so Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu yí mɔ: “Mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ, hwenu xoxui wema bu ɖe deli, ci wotrɔ yí ŋwlɛ yí esɔgbe ahan o.” Eyi taɖo ci woŋwlɛ Bibla vayi xoxoxo do enu ciwo yí danahɛn ji yí afɛn le mɛ ciwo trɔ yí ŋwli nu can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ, nyɔ ciwo mìhlɛnkɔ le Bibla mɛ gbɛ, sɔgbe koɖo nyɔ ciwo yí yi Watɔ Yehowa nu.

4. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Yehowa gbɔ yí “enunana nywiwo pleŋ koɖo enunana kpɛnkpinwo pleŋ so.” (Ʒaki 1:17) Bibla le enunana vevi ciwo Yehowa na mì mɛ. Nɔ mɛɖe na ŋɖe mìɔ, edasɛ mɔ mɛ lɔ jeshi mì ɖɛ nywiɖe yí gbenya mìwo ʒanwo. Ahanke enyi le Bibla kpaxwe can nɛ. Mìkplanɔ enu sugbɔ so Yehowa nu nɔ mìhlɛnhlɛn Bibla ci ena mì. Mìvakpɔɛni mɔ éjeshi mì ɖɛ nywiɖe yí gbenya mìwo ʒanwo. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Bibla dasɛ Yehowa nɔnɔmɛ amɛtɔn cɛwo do: yi nunya, yi jɔjɔɛnyinyi koɖo yi lɔnlɔn. Ŋkɔtɔɔ, mìakpɔ lé Bibla dasɛ Mawu nunya do.

5. Emɔ ɖeka ci ji Bibla dasɛ Mawu nunya leɔ?

⁵ Yehowa nya mɔ mìʒan ye nukplamu nywiwo. Eyi yi nunya ɖɔ Bibla ci ena mì mɛ. Nukplamu ciwo yí le Bibla mɛ kpenɔdo amɛwo nu nywiɖe. Etrɔnɔ agbenɔnɔ amɛwo tɔ. Hwenu yí Moizi ŋwlɛ Bibla wema ŋkɔtɔwoɔ, énu nɔ Izraɛlivi ciwo yí nyi Mawu mɛwo mɔ: “Mí ŋgbe bu mɔ enukplakpla cɛwo de nyi enu vevi o. Agbe míwotɔ yí wo nyi!” (2 Ese. 32:47) Agbe nyɔ nɔ mɛ ciwo yí wa do Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji. (Eha. 1:2, 3) Ci woŋwlɛ Mawu Nyɔ lɔ yí eli xoxoxo can ɔ, ŋsɛn gbekpɔtɔ le nu yí ena agbenɔnɔ amɛwo tɔ kpɔtɔ nyɔnyɔ doji. Le kpɔwɛ mɛ, le jw.org jiɔ, le nyɔta eɖekplɔɖedo ci yí nyi “Bibla trɔkɔ agbenɔnɔ amɛwo tɔ” mɛɔ, àkpɔ agbe mɛ xolɔlɔ amɛwo tɔ sugbɔ le nɔ. Wodasɛ lé Bibla ɖo ŋsɛn do yí “wanɔ edɔ le lanmɛ nɔ [mɛ] ciwo yí xɔse” le egbɛ mɛ.—1 Tɛs. 2:13.

6. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Bibla dele shigbe wema kpɛtɛwo nɛɔ?

⁶ Wema bu ɖe deli yí sɔ koɖo Mawu Nyɔ lɔ o. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Ðo Yehowa Mawu ci yí wa Bibla lɔ nyi ŋsɛnwopleŋtɔ, éli tɛgbɛɛ yí nya ŋɖɛ wu mɛɖekpokpui. Wema sugbɔ li ciwo wowo ŋwlɛtɔwo ku gan wokpɔtɔ yí hlɛnnɔ wo, vɔ nɔ exwewo vayikɔɔ, nukplamu ciwo yí le wo mɛ donɔ xoxui yí wodegbewanɔ edɔ o. Vɔ gɔnmɛɖose ciwo yí le Bibla mɛ wanɔ edɔ tɛgbɛɛ. Wokpedo amɛwo nu le hwenu ɖekpokpui mɛ. Nɔ mìhlɛnkɔ Wema kɔkɔɛ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nuɔ, yi Watɔ zannɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ, sɔ kpenɔdo mì nu nɔ mìatɛnŋ awa do Bibla nukplamuwo ji le mìwo gbe mɛ. (Eha. 119:27; Mal. 3:16; Ebre. 4:12) Bibla lɔ Tɔ ci yí dekunɔ gbeɖe o, le gbesɔsɔ akpedo eo nu. Ecɛ adɔ yí mìajinɔ mɔ mìahlɛnnɔ Bibla lɔ gashiagamɛ!

7. Lé Bibla na yí Mawu mɛwo le ju le sasa hwenu doɔ?

⁷ Enubu ci yí dasɛ mɔ Mawu nunya le Bibla mɛ yí nyi mɔ, ékpenɔdo Mawu  mɛwo nu yí wonɔnɔ eju. Ci Izraɛliviwo va Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, wonɔ afi vovovowo nɔ nyigban lɔ. Mɛɖewo vatrɔ eɖɔdatɔwo, ɖewo nyi lannyitɔwo yí ebuwo nyi glɛshinɔwo. Atɛnŋ ajɔ mɔ Izraɛlivi ɖe aŋlɔbe yi kpena ci yí le jinjintɔxu nɔ eju lɔ fafɛɖe. Vɔ Yehowa wa toto yí Izraɛliviwo donɔ go le wana veviwo hwenu, wohlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí ɖenɔ gɔnmɛ ni nɔ wo. (2 Ese. 31:10-13; Nex. 8:2, 8, 18) Kpɔ lé awa nɔ Izraɛlivi egbejinɔtɔ ɖe ci yí va Ʒerusalɛmu yí kpɔ yi kpena Yehowa sɛntɔ ciwo yí ayi miliɔn nɛniɖe yí so akpaxwe vovovo nɔ eju lɔ ɖa! Yehowa wa toto cɛ keŋ sɔ kpedo yi mɛwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ ju. Le yiyimɛɔ, ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí donɔ egbe vovovowo yí vanyi Kristotɔwo. Ðewo le wo mɛ yí nyi amɛkpɛnkpinwo yí buwo nyi amɛgbaliwo, mɛɖewo nyi ehotɔnɔwo yí ebuwo nyi abɔnɔwo. Vɔ ci wolɔn Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwoɔ, wole ju yí sɛn Mawu adodwi lɔ. Gbɔxwe mɛ ciwo yí vanyi xɔsetɔwo amɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛɔ, ele mɔ Mawu sɛntɔ buwo akpedo wo nu yí woagbebɔnɔ doju koɖo wo.—Edɔ. 2:42; 8:30, 31.

8. Lé Bibla bɔkɔ Yehowa mɛwo doju le egbɛ mɛ doɔ?

⁸ Mìwo Mawu ŋɖɛnyatɔ lɔ kpɔtɔ zankɔ Bibla yí sɔ kplakɔ nu yi mɛwo yí kpekpeɛdo wo nu nɔ woanɔ ju. Bibla mɛ yí  mìkpɔkpɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ le gbɛ. Mìbɔnɔ doju le hamɛ lɔ bɔbɔwo mɛ, takpekpewo koɖo takpekpeganwo mɛ. Wohlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí ɖenɔ wo gɔnmɛ nɔ mì. Taɖo Bibla yí nyi enuvevi ci Yehowa zan yí sɔ kpekɔdo yi mɛwo nu yí “wosinsin ɛ le ejunɔnɔ mɛ.”—Zef. 3:9, NWT.

9. Nɔnɔmɛ ci yí ɖo anɔ mì shi gbɔxwe mìamɔŋje Bibla mɛɔ? (Luiki 10:21)

⁹ Mìagbekpɔ nubu ci yí dasɛ nunya Yehowa tɔ. Akpaxwe sugbɔ yí li nɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe ɖekɛwo yí atɛnŋ ahlin yí amɔŋje mɛ. (Hlɛn Luiki 10:21.) Amɛwo hlɛnnɔ Bibla le fishiafi. Wemanyatɔ ɖeka nu so Bibla nu mɔ: “Enyi wema ci wohlɛnnɔ wu wema ɖekpokpui, vɔ egbenyi wema ci wogbɔn ji ɖɛ yí hlɛnnɔ wu.” Vɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe nyɔnɔnwitɔ ɖɛkɛwo yí mɔnɔŋje mɛ keŋ wanɔ do ji.—2 Kor. 3:15, 16.

10. Emɔ bu ci ji Bibla gbedasɛ Yehowa nunya leɔ?

¹⁰ Mìgbekpɔ Yehowa nunya kuso Bibla nu le emɔ bu ji. Yehowa zannɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí sɔ kplanɔ nu yi mɛwo doju. Vɔ égbezannɔ wo yí sɔ kplanɔ nu mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ yí fanɔ akɔn nɔ mì. Nɔ mìhlɛnkɔ yi Nyɔ lɔɔ, mìwo pleŋ yí donɔ jeshi mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mì. (Ezai 30:21) Nɔ èdo go cukaɖa ɖe yí hlɛn mawunyɔkpukpui ɖe ɖe, dewanɔ nɔ eo mɔ, eo yí woŋwlɛ enu lɔ nɔ ba? Ɛɛ, woŋwlɛ Bibla lɔ, nɔ amɛ miliɔn nɛniɖe atɛnŋ ase mɛ. Lé ewɛ yí enyɔ ciwo yí le mɛ sɔnɔgbe pɛpɛpɛ koɖo ao ʒanwoɔ? Enu ɖeka ci yí dɔ enyi ahan yí nyi mɔ, Amɛ ci yí ŋwlɛ Bibla lɔ nya ŋɖɛ wu mɛɖekpokpui le xexegbɛ lɔ mɛ.—2 Tim. 3:16, 17.

11. Lé Mawu dasɛ mɔ yedetranɔ amɛ mɛ hwenu woŋwlɛkɔ Bibla ɔ?

¹¹ Jɔjɔɛnyinyi can nyi Yehowa nɔnɔmɛ bu. (2 Ese. 32:4) Amɛ ci yí le jɔjɔɛɖe detranɔ amɛ mɛ o, ahan pɛɛ yí Yehowa le nɛ. (Edɔ. 10:34, 35; Rɔm. 2:11) Egbe ciwo mɛ woŋwlɛ Bibla do dasɛ mɔ Yehowa detranɔ amɛ mɛ o. Ebregbe mɛ yí woŋwlɛ akpaxwe sugbɔtɔ nɔ Bibla wema 39 ŋkɔtɔwo do, ɖo egbe cɛ yí Mawu mɛwo donɔ hwenɔnu. Vɔ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Grɛki yí vanyi egbe ci wodonɔ wu. Eyi taɖo, yi mɛ yí woŋwlɛ akpaxwe sugbɔtɔ nɔ Bibla wema 27 kpɛtɛwo do. Yehowa demɔ egbe ɖeka kpoŋ mɛ yí woaŋwlɛ ye nyɔ lɔwo do o. Egbɛɔ, egbe sugbɔ yí agbetɔ ciwo yí ɖyibla yi miliya amɛnyi han donɔ le nyigban lɔ ji. Lé amɛ ŋtɔ́wo pleŋ atɛnŋ awɛ yí akpla nu so Yehowa nuɔ?

12. Lé Daniɛli 12:4 vakɔmɛ le ŋkeke vɔvɔ cɛwo mɛ doɔ?

¹² Yehowa toto enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ji yí nu mɔ le azan lɔwo vɔvɔnuɔ, “enujejeshi adodwi” ci yí le Bibla mɛ “avasugbɔ doji.” Eyi amɛ sugbɔ amɔŋje mɛ. (Hlɛn Daniɛli 12:4, NWT.) Enu ɖeka ci yí na yí enujejeshi adodwitɔ lɔ vasugbɔ doji yí nyi mɔ, woɖe Bibla koɖo Bibla nukplawemawo gɔnmɛ do egbe vovovowo mɛ yí ma wo. Bibla yí nyi wema ci gɔnmɛ woɖe yí gbema wu wema ɖekpokpui. Hweɖewonuɔ, Bibla ciwo ajɔxwewo ɖe gɔnmɛ nɔ venɔ ho. Vɔ Yehowa mɛwo ɖe gɔnmɛ nɔ Mawu Nyɔ lɔ keŋkeŋ alo yi kpaxwe ɖe do egbe ciwo yí wu 240 mɛ yí mɛɖekpokpui hɛn axɔɛ ehomana. Ecɛ wɛ mɔ, mɛ ciwo yí so ejuwo pleŋ mɛ atɛnŋ ase  “Mawu fyɔju ŋɛnywi lɔ” gbɔxwe vɔvɔnu lɔ ava. (Mt. 24:14) Mìwo Mawu ci yí wanɔ enujɔjɔɛ hun emɔ ɖɛ nɔ amɛ sugbɔ, nɔ woahlɛn yi Nyɔ lɔ keŋ ajeshi ɖɛ. Éwɛ ahan ɖo élɔn mì sugbɔ.

13. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Bibla dasɛ lɔnlɔn Yehowa tɔɔ? (Ʒan 21:25)

¹³ Bibla dasɛ mɔ Yehowa nɔnɔmɛ nywi gangantɔ yí nyi lɔnlɔn. (1 Ʒan 4:8) Mìaxo nuxu so enu ciwo Yehowa nu do Bibla mɛ koɖo enu ciwo denu do mɛ nu. Enyɔ ciwo mìʒan yí anyi exlɔ koɖi yí anɔ agbe nywiɖe le kakacɛ koɖo enu ciwo mìawa yí atɛnŋ avanɔ agbe mavɔ le esɔ mɛ, ɖekɛwo yí enu do mɛ. Vɔ ci Yehowa lɔn mìɔ, denu nyɔ bu ciwo yí deʒan kɔɖɛ shiin do mɛ o.—Hlɛn Ʒan 21:25.

14. Emɔ bu ci ji Bibla dasɛ le mɔ Mawu lɔn mìɔ?

¹⁴ Lé Yehowa xonɔ nuxu nɔ mì koɖo bubu do dasɛ mɔ élɔn mì. Le Bibla mɛɔ, dedo esewo kɔɖɛ gblɛlɛlɛ yí nu enu ci mìawa koɖo enu ci mìdawa so enushianu nu le agbe mɛ o. Vɔ enu ci mɛ mɛɖewo to, enyɔnuɖɛ dojijɔnamɛwo koɖo ekpla nywiwo yí enu do mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. To emɔ cɛwo jiɔ, Mawu Nyɔ lɔ kpekpeɛdo mì nu nɔ mìalɔn Mawu yí agbese tonu ni so ji mɛ.

15. (a) Lé Yehowa dasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ mɛ ciwo yí hlɛnhlɛn yi Nyɔ lɔɔ? (b) Le foto ci yí xo nuxu so mamamɛ 15 tɔ nu ɖe, mɛ ciwo nu Bibla xo nuxu so ciwo nu yí nyɔnuvihwɛ lɔ, nɔviŋsu jajɛ lɔ koɖo nɔvinyɔnu shinshin lɔ bukɔ tamɛ kpɔ soɔ? (Gɔnm. 39:1, 10-12; 2 Efy. 5:1-3; Luiki 2:25-38)

¹⁵ Bibla dasɛ mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mì veviɖe. Lé enyi ahan doɔ? Exolɔlɔ  ciwo yí dasɛ lé enu wanɔ nɔ agbetɔwo do, sugbɔ le yi Nyɔ lɔ mɛ. Mìatɛnŋ amɔŋje lé enu wa do nɔ mɛ ciwo nu Bibla xo nuxu so mɛ, ɖo wonyi “amɛ shigbe mìwo nɛ.” (Ʒaki 5:17) Gbesɔwu ŋnɔɔ, nɔ mìkpɔ lé Yehowa wa nu do amɛwo nuɔ, adɔ yí mìatɛnŋ amɔŋje mɛ gbawlɛ mɔ “[Yehowa] ɖɔ koɖo xomɛvu koɖo ŋshishikuku.”—Ʒaki 5:11.

16. Nɔ mìhlɛn nu so lé Yehowa wa nu do mɛ ciwo yí wa afɛnwo nu le Bibla mɛ ɖe, nyi ekpla mì so nuɔ? (Ezai 55:7)

¹⁶ Bibla dasɛ lé Yehowa lɔn mì do le emɔ bu ji. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo na yí mìkando ji mɔ mìwo Mawu dagbe mì nɔ mìwa afɛnwo o. Izraɛliviwo je agɔ do Yehowa zenɛniɖe, gan nɔ wotrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, ésɔ kenɔ wo. (Hlɛn Ezai 55:7.) Kristotɔ ciwo yí ni le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ can nya mɔ Mawu lɔn yewo veviɖe. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ zan apotru Pɔlu yí eŋwlɛ nɔ yi kpena xɔsetɔwo mɔ wo le ‘sɔ ke yí afa akɔn nɔ’ ŋsu ci yí wa enuvɔn gangan yí trɔ ji mɛ lɔ. (2 Kor. 2:6, 7; 1 Kor. 5:1-5) Ci Yehowa degbe yi sɛntɔwo hwenu wowa nuvɔn ɔ, enyɔ sugbɔ! Vɔ ékpedo wo nu koɖo lɔnlɔn, dɔn to nɔ wo, éxɔ wo yí wogbenyi yi xlɔwo. Ahanke eɖo gbe mɔ yeawa nu do nuvɔnwatɔ ciwo pleŋ yí trɔ ji mɛ nu le egbɛ mɛ nɛ.—Ʒaki 4:8-10.

17. Nyi yí taɖo Bibla le veviɖe ahan ɔ?

¹⁷ Enunywi teŋ yí Yehowa na mì. Nyi yí taɖo yi Nyɔ lɔ le veviɖe ahan ɔ? Shigbe lé mìkpɔɛ yɛ nɛɔ, Bibla dasɛ Mawu nunya, yi jɔjɔɛnyinyi koɖo yi lɔnlɔn. Wema cɛ dasɛ mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le jeshi ye. Éji mɔ mìwo le nyi ye xlɔwo.

18. Lé mìawɛ adasɛ do mɔ Bibla ci yí nyi ‘enunywi’ ci Yehowa na mì jeŋ nɔ mìɔ?

¹⁸ Mìdeɖo aŋlɔbe mɔ Mawu Nyɔ lɔ nyi “enunana nywi” ci yí so Mawu gbɔ o. (Ʒaki 1:17) Mína nɔ akpɔtɔ anyi enuvevi nɔ mì. Nɔ mìhlɛnnɔ wema kɔkɔɛ cɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nuɔ, anyi eve nɔ mì. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ, Bibla lɔ Ŋwlɛtɔ acu shi do egbla ciwo mìdokɔ ji yí awɛ yí mìakpla nu “so Mawu nu nyɔnɔnwitɔ” yí ajeshii. —Elo. 2:5.