1. Akɔnfanamɛnyɔ ci yí Bibla nu so Yehowa nuɔ?

ÀLƆN mɔ amɛwo le kpɔ ye gbaza, ye ŋmɛ koɖo lé yekpokpo alo yejinjin do yí asɔ wanɔ nu do ye nua? Àlɔn gbeɖe go. Ci mìnya mɔ Yehowa dekpɔnɔ mì shigbe lé agbetɔ kpɔnɔ mì do nɛɔ, efa akɔn nɔ mì sugbɔ! Le kpɔwɛ mɛ, Samiɛli dekpɔ Ӡɛse viwo shigbe lé Yehowa kpɔ wo do nɛ o. Yehowa nu nɔ Samiɛli mɔ, Ӡɛse vi ɖeka avanyi efyɔ nɔ Izraɛli. Vɔ evi ci yɔɔ? Ci Samiɛli kpɔ Ӡɛse vi ŋkɔtɔ Eliabuɔ, énu le yiɖeki mɛ mɔ, ‘Le kandoji mɛ ɔ, ŋsu ci yí Yehowa can ke!’ Lé Eliabu le do na Samiɛli kpɔɛ mɔ eyi woasɔ nɔ anyi efyɔ. “Vɔ, [Yehowa] nu nɔ Samiɛli mɔ, ‘Eliabu jinjin yí nyakpɔkpɔ le gbaza mɛ. Vɔ, ŋgbe ɖe susu so enu ciwo yí le ahan nu o. . . Ŋ gbé Eliabu.’” Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Yehowa gbenu mɔ: “Gbazamɛ ɖekɛ kpaŋ yí agbetɔ glonɔ kpɔ nɔ amɛ, vɔ Mawu glonɔ ejimɛ kpɔ nɔ amɛ.”​—1 Sam. 16:1, 6, 7.

2. Sɔ koɖo Ӡan 7:24 ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo akpɔ lé mɛɖe le le agogbe yí asɔ ɖo kojo niɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

² Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìɖe blɛ kpɔnɔ lé amɛwo le le agogbe yí sɔ ɖonɔ kojo nɔ wo. (Hlɛn Ӡan 7:24.) Vɔ agogbe ɖekɛ kpɔkpɔ nɔ mɛɖe datɛnŋ ana mìajeshi ɖɛ nywiɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ doto ɖe bi le edɔwawa mɛ can ɔ, datɛnŋ kpɔ mɛɖe kpoŋ yí anya enu ciwo pleŋ yí wɛkɔ o. Éɖo aɖo to amɛ lɔ nywiɖe gbɔxwe anya edɔ̀ ciwo yí ele vayi, lé esekɔ le yiɖeki mɛ do koɖo enu ciwo yí dasɛ mɔ yile dɔ̀. Doto lɔ atɛnŋ ana woado amɛ lɔ radio keŋ anya edɔ̀ ci koŋ yí le lanmɛ ni. Nɔ dewɛ ahan ɔ, datɛnŋ da dɔ̀ ni nywiɖe o. Ahanke nɔ mìnɔ te do lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le le agogbe ɖekɛ jiɔ, datɛnŋ ana mìajeshi wo ɖɛ nywiɖe o. Mìɖo atekpɔ ajeshi mɛ ciŋmɛ  wonyi. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdatɛnŋ akpɔ jimɛ nɔ mɛɖe o, eyi taɖo mìdatɛnŋ ajeshi nɔviwo ɖɛ nywiɖe shigbe Yehowa nɛ o. Vɔ mìatɛnŋ awa ci ji mìkpe yí asran Yehowa. Léɔ?

3. Bibla mɛ kpɔwɛ ciwo mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛ yí woakpedo mì nu mìasran Yehowaɔ?

³ Lé Yehowa wanɔ nu do yi sɛntɔwo nu doɔ? Éɖonɔ to wo. Émɔnɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ wole koɖo enu ciwo pleŋ mɛ wotokɔ. Gbesɔ kpe niɔ, wowo nu kunɔ lanmɛ ni. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Yehowa wa nu do Ӡonasi, Eli, Xaga koɖo Loti nu do. Ecɛ ana mìakpɔ lé mìatɛnŋ asran Yehowa do nɔ mìwakɔ nu ɖaɖa mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbɔ.

4. Nyi yí atɛnŋ ana mìaɖo susu vɔn do Ӡonasi nuɔ?

⁴ Ci mìdenya enuwo pleŋ so Ӡonasi nuɔ, mìtɛnŋ bui mɔ yɛnyi mɛ ci ji wodatɛnŋ akando o, yí amɔ yidenɔ gbeji o. Yehowa ŋtɔ yí dɔɛ mɔ yɛ le yi dra kojoɖoŋɛdu nɔ Ninivutɔwo. Égbe mɔ yedayi o keŋ ɖo tɔjihun yí kpe fibu yí “shi yì azɔge nɔ [Yehowa].” (Ӡona. 1:1-3) Nɔ enyi eo yɔ ɖe, àlɔn agbedɔ edɔ cɛ Ӡonasia? Taŋfuin dalɔn o. Vɔ Yehowa kpɔɛ mɔ yeagbedɔ edɔ lɔ yi ke.​—Ӡona. 3:1, 2.

5. Nyi èkpla so nyɔ ciwo yí Ӡonasi nu le Ӡona. 2:1, 2, 9 mɛɔ?

⁵ Ӡonasi dasɛ mɛ ciŋmɛ enyi le yi gbedodoɖa mɛ. (Hlɛn Ӡonasi 2:1, 2, 9.) Kankandojitɔɔ, Ӡonasi do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa zenɛniɖe. Vɔ gbedodoɖa ci ewa le kpavi dɔmɛ kpedo mì nu yí mìnya enu sugbɔ so nu sɔwu shishi nɔ edɔ ci wodɔɛ. Yi nyɔwo dasɛ mɔ, amɛɖekisɔsɔhwe nɔnɔmɛ le shi, akpedotɔ enyi, égbele gbesɔsɔ mɔ yease tonu nɔ Yehowa. Eyi taɖo dekpaca mì mɔ Yehowa desɔ susu ɖo Ӡonasi fɛnwo ji o. Éɖo to yi gbedodoɖa yí kpɔtɔ zinkɔ yí enyi enyɔnuɖɛtɔ.

6. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìaɖonɔ to nɔviwo nywiɖeɔ?

⁶ Gbɔxwe mìaɖo to mɛbuwo nywiɖeɔ, ele mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo hwe yí adonɔ ӡinxo. Susu amɛtɔn ɖewo ŋci enyɔ mɔ mìawɛ ahan. Ŋkɔtɔ, atɛnŋ na mìdaɖe blɛ aɖonɔ susu dɔndɔn do amɛwo nu o. Evetɔ, atɛnŋ ana mìamɔŋje nɔviwo seselelanmɛ koɖo enu ci yí taɖo wowanɔ ŋɖewo mɛ nywiɖe. Ecɛ ana mìakunɔ ŋshishi nɔ wo doji. Amɛtɔntɔ, ci mìdeso nyɔ le nu nɔ nɔvi lɔɔ, ana yiŋtɔ anya mɛ ciŋmɛ enyi. Hweɖewonuɔ, mìxonɔ nuxu  so mìwo seselelanmɛwo nu gbɔxwe yí vamɔnɔŋje wo mɛ nywiɖe. (Elo. 20:5) Hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí le Asie lɔn do ji mɔ: “Gbeɖekaɔ, ŋxo nuxu gbɔxwe yí vaɖo to enu ciwo yí jɔjɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ji. Ŋnu nɔ nɔvinyɔnu lɔ mɔ yiɖo atrɔ ashi le yi nyɔŋciɖoɖowo nu le bɔbɔwo mɛ. Le yiyimɛɔ, ŋvado jeshi mɔ enuhlɛnhlɛn gbɔnnɔnu ni yí agbla teŋ ejenɔ gbɔxwe yí ɖonɔ nyɔ ŋci.” Eyi taɖo ele veviɖe mɔ hamɛmɛshinshin ɖeshiaɖe “atashi amɛ[wo] a ɖegbɔ nuxu xoxo gbɔxwe a je agbla yí a na ɖoŋci wo.”​—Elo. 18:13.

7. Nyi èkpla so lé Yehowa wa nu do Eli nu do mɛɔ?

⁷ Enu ci mɛ nɔvi ɖewo to, akɔta ci mɛ woso alo mɛ ciŋmɛ wonyi na egbɔnnɔnu nɔ wo mɔ, woanu wowo seselelanmɛwo. Lé mìawɛ akpedo wo nu yí woavoŋ anu wowo seselelanmɛwo nɔ mì fafɛɖeɔ? Ðo ŋwi lé Yehowa wa nu do Eli nu hwenu eshikɔ nɔ Ӡɛzebɛli. Exɔ azan sugbɔ gbɔxwe Eli vanu yi seselelanmɛwo nɔ Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ. Yehowa ɖo to yi nywiɖe. Édo ŋsɛn Eli yí gbedɔ edɔ vevi bu yi. (1 Efy. 19:1-18) Atɛnŋ axɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe mìwo nɔviwo avoŋ axo nuxu nɔ mì, vɔ eyi woawa gbɔxwe mìatɛnŋ jeshi wowo seselelanmɛwo teŋ. Eyi taɖo nɔ mìdo ӡinxo shigbe Yehowa nɛɔ, woatɛnŋ akando mì ji. Yí nɔ wojikɔ anu wowo seselelanmɛwo nɔ mìɔ, mìɖo aɖo to wo nywiɖe.

8. Sɔ koɖo Gɔnmɛjeje 16:7-13 ɖe, lé Yehowa kpedo Xaga nu doɔ?

⁸ Sarai sɔ yi dɔwavi Xaga na Abram yí etrɔ ashiɛ, vɔ Xaga vawa exlunu ɖeka. Xaga fɔn fu yí vatɔ ŋmɛ kpɔkpɔ nɔ Sarai, ɖo Sarai deji vi o. Nɔnɔmɛ lɔ vasɛnŋ keke Sarai nya Xaga. (Gɔnm. 16:4-6) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ Xaga nyi nyɔnu egoyitɔ, yiŋtɔ yí ji yí kpɔɛ. Vɔ Yehowa dekpɔ Xaga do ahan ji o. Édɔ yi dɔla ɖaɖɛ. Ci dɔla lɔ vakpɔɛɔ, ékpedo nu nɔ atrɔ yi susu yí cu shi ni. Xaga do jeshi mɔ Yehowa kpɔkɔ ye yí nya enu ciwo pleŋ yí jɔkɔ do ye ji. Ewa dɔ do ji keke enu mɔ: “Eo yí nyi Mawu ci yí kpɔkpɔ ŋ.”​—Hlɛn Gɔnmɛjeje 16:7-13.

9. Nyi yí taɖo Mawu wa nu do Xaga nu ahan ɔ?

⁹ Nyi Yehowa do jeshi le Xaga nuɔ? Énya fini Xaga so koɖo enu ciwo mɛ eto nywiɖe. (Elo. 15:3) Xaga nyi Eӡiptitɔ ci yí vaci Ebretɔwo xomɛ. Ci enyi ahan ɖe, ékpɔnɔ yiɖeki gaɖewomɛ mɔ, yenyi mɛdru le amɛwo mɛa? Yi xomu koɖo yi jumɛtɔwo kpɔkpɔ druikɔ yɔa? Denyi yiɖekɛ yí nyi Abram shi o. Le hwenɔnuɔ, Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ ɖewo ɖe nyɔnu sugbɔ. Denyi susu ci yí le Yehowa shi so gɔnmɛjejeɛ mɛ nɛ o. (Mt. 19:4-6) Eyi taɖo dekpaca mì o, ɖo nyɔnu sugbɔ ɖeɖe na eke koɖo ŋhwan nɔnɔ xomu mɛ. Yehowa nya mɔ enu ci Xaga wa denyɔ o, ɖo éwa amɛmabunu ɖaɖa Sarai gbɔ. Ele ahan gan, émɔŋje Xaga seselelanmɛ koɖo yi nɔnɔmɛwo mɛ yí wa nu do nu koɖo xomɛfafa.

10. Lé mìawɛ ajeshi mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖɛ nywiɖeɔ?

¹⁰ Mìatɛnŋ asran Yehowa nɔ mìtekpɔ yí senɔ nu gɔnmɛ nɔ mìwonɔnɔwo. Tekpɔ ajeshi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖɛ nywiɖe. Xo nuxu koɖo wo le tɔtɔmɛ koɖo vɔvɔnu nɔ bɔbɔwo, wa dɔ koɖo wo le kunuɖegbe yí nɔ àsun jiɔ, yɔ wo nɔ woava ɖu nu koɖo eo. Nɔ èwɛ ahan ɔ, enu ciwo yí àdo jeshi akpaca eo. Àvakpɔɛ  mɔ ŋkpɛn yí dɔ nɔvinyɔnu mɛleli dexonɔ nuxu do amɛ ji o. Àgbedo jeshi mɔ nɔviŋsu ci yí èkpɔ mɔ eho jiji ɖekɛ yí bia ŋkuvi nɔ, wanɔ xomɛvu sugbɔ alo xomu ci yí èkpɔ mɔ wojinɔ gamɛ nɔ bɔbɔwo, tokɔ yumɛcici mɛ. (Job 6:29) Vɔ mìdeɖo ‘azonɔje mɛbuwo nyɔ mɛ’ o. (1 Tim. 5:13) Ele ahan gan, enyɔ mɔ mìajeshi ŋɖewo so mìwo nɔviwo nu, wowo nɔnɔmɛwo koɖo enu ciwo mɛ wotokɔ. Ecɛ akpedo mì nu yí mìase nu gɔnmɛ nɔ wo doji.

11. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ hamɛmɛshinshinwo ajeshi nɔviwo ɖɛ nywiɖeɔ?

¹¹ Hamɛmɛshinshinwo yí nyi mɛ ciwo koŋ yí ɖo ajeshi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ. Mìakpɔ nɔviŋsu Artur ci yí nyi ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ kpɔwɛ. Yɛ koɖo hamɛmɛshinshin bu vayi ji nɔvinyɔnu ɖeka ci yí wanɔ ŋkpɛn kpɔ. Artur nu mɔ: “Mìvanya mɔ ci nɔvinyɔnu lɔ ɖe asuɔ, dejinjin o asuɔ ku. Ci etokɔ cukaɖawo mɛ can ɔ, étekpɔ yí hɛn eviɛ nyɔnuvi amɛve lɔwo yí wosɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ. Ecɛyɛɔ, nɔvinyɔnu lɔ degbekpɔnɔ nu nywiɖe o yí ele enubukpɔdɔ̀. Ele ahan gan, lɔnlɔn koɖo xɔse ci eɖo nɔ Yehowa kpɔtɔ sɛnŋ. Mìvado jeshi mɔ enu sugbɔ li mìakpla so yi kpɔwɛ nywi lɔ mɛ.” (Fili. 2:3) Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ cɛ sran Yehowa kpɔwɛ. Yehowa jeshi yi lɛngbɔwo koɖo efunkpekpe ciwo mɛ wotokɔ. (Hun. 3:7) Hamɛmɛshinshin ciwo yí jeshi lɛngbɔ lɔwo ɖɛ nywiɖe yí atɛnŋ akpedo wo nu.

12. Ci nɔvinyɔnu Yip Yee tekpɔ yí jeshi nɔvinyɔnu ɖeka le wowo hamɛ lɔ mɛ ɖe, nyɔna ci ekpɔ so mɛɔ?

¹² Nɔ ètekpɔ yí jeshi nɔvi ci yí èkpɔ mɔ yɛdonɔ dɔmɛziɔ, atɛnŋ ana nasenɔ nu gɔnmɛ ni. Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka. Nɔvinyɔnu Yip Yee ci yí so Asie nu mɔ: “Nɔvinyɔnu ɖeka do axwa yí xonɔ nuxu le mìwo hamɛ mɛ. Nyɛŋkpɔɛ mɔ nɔnɔmɛ nywiwo hwedi. Vɔ ci ŋwa dɔ koɖi le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, ŋvado jeshi mɔ ékpenɔdo yi jilawo nu yí wosanɔ kpavi le afimɛ. Édonɔ axwa yí dranɔ kpavi lɔwo nɔ enuxwletɔwo akpɔɛ.” Yip Yee gbenu kpi mɔ: “Ŋvakpɔɛ mɔ gbɔxwe najeshi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖɛ nywiɖeɔ, ŋɖo anya enu ciwo mɛ wotokɔ koɖo fini woso.” Èɖo aje agbla sugbɔ gbɔxwe ajeshi nɔviwo ɖɛ nywiɖe. Eyi taɖo nɔ èzɔnnɔ do Bibla nukplamu ci yí mɔ wo le haya do amɛwo jiɔ, anyi èsrankɔ Yehowa ci yí lɔn  “amɛwo pleŋ.”​—1 Tim. 2:3, 4; 2 Kor. 6:11-13.

13. Sɔ koɖo Gɔnmɛjeje 19:15, 16 ɖe, nyi mawudɔla lɔwo wa ci Loti dehwankɔ do soso nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹³ Le hwenu sɛnŋ ɖeka mɛ le Loti gbemɛɔ, deɖe blɛ wa do Yehowa mɔdasɛnamɛ ji o. Mawudɔla amɛve va ze Loti yí nu ni mɔ yɛ le kplɔ yi xomu ti le Sodomu. Nyi yí taɖoɔ? Wonu mɔ: “Mì a trɔn eju cɛ.” (Gɔnm. 19:12, 13) Yi ŋkegbuɔ, Loti koɖo yi xomu kpɔtɔ le axwe lɔ mɛ. Eyi mawudɔla lɔwo gbekanxle Loti. Vɔ “dehwan do soso lɔ nu o.” Mìatɛnŋ abui mɔ Loti desɔnɔ zo do enu nu o yí nyi tonumasetɔ. Ele ahan gan, Yehowa kpɔtɔ kpekɔdo nu keŋ ahwlin gan. Ci ‘Yehowa ku ŋshishi nɔ Loti koɖo yi xomuɔ,’ mawudɔla lɔwo le alɔ nɔ wo yí kplɔ wo ti le eju lɔ mɛ.​—Hlɛn Gɔnmɛjeje 19:15, 16.

14. Nyi yí atɛnŋ ana Loti nu aku lanmɛ nɔ Yehowaɔ?

¹⁴ Etɛnŋ nyi susu sugbɔ yí taɖo Loti nu ku lamɛ nɔ Yehowa. Etɛnŋ nyi mɔ Loti vɔnkɔ nɔ mɛ ciwo yí le eju lɔ godu taɖo yí dehwankɔ do soso lɔ nu o. Afɔku buwo gbeli. Taŋfuin Loti nya nu so efyɔ amɛve ciwo yí je edu ciwo mɛ aŋɔ le le axa nɔ bali ɖeka. (Gɔnm. 14:8-12) Ci Loti ɖe nyɔnu yí ji eviwoɔ, étɛnŋ vɔnkɔ do nu nɔ wo. Gbesɔ kpe niɔ, alɔmɛ le Loti shi, eyi taɖo étɛnŋ so axwe nywi ɖeka do Sodomu ju lɔ mɛ. (Gɔnm. 13:5, 6) Vɔ Loti datɛnŋ nu mɔ, enu cɛwo yí taɖo yedeɖe blɛ wa do Yehowa se ji o. Ele ahan gan, Yehowa desɔ susu ɖo Loti fɛnwo ji o, vɔ ékpɔɛ mɔ yɛnyi “amɛ jɔjwɛ.”​—2 Piɛ 2:7, 8.

15. Ci mìdakpɔ mɛɖe nuwana yí asɔ ɖo kojo ni ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

¹⁵ Ŋgbekpɔ do mɛɖe nuwanawo nu yí asɔ ɖo kojo ni o, ewaɖeɔ, wa enu ci ji èkpe yí amɔŋje yi seselelanmɛwo mɛ. Veronica ci yí le Europe tekpɔ yí wɛ ahan. Énu mɔ: “Nɔvinyɔnu ɖeka nɔnɔ hlɔnhlɔn mɛ tɛgbɛɛ. Énɔnɔ azɔge azɔge nɔ amɛwo. Hweɖewonuɔ, ŋdegbe dɔn xonɔ nuxu ni o. Vɔ ŋnu le nyɛɖeki mɛ  mɔ, ‘Nɔ enyɛ yí le yi nɔnɔmɛ lɔ mɛ saɔ, naӡan exlɔ ci yí akpedo ŋnu.’ Eyi ŋte sɔɛ keŋ biɔɛ se mɔ lé esekɔ le yiɖeki mɛ ma. Eyi etɔ yi nyɔwo nunu nɔŋ! Ecɛyɛɔ, ŋvajeshi ɖɛ doji.”

16. Nyi yí taɖo enyi gbedodoɖa yí akpedo mì nu gbɔxwe amɛwo nu akunɔ lanmɛ nɔ mìɔ?

¹⁶ Mɛ kuɖeka kpaŋ ci yí atɛnŋ amɔŋje mìwo nɔnɔmɛwo mɛ nywiɖe yí nyi Yehowa. (Elo. 15:11) Eyi taɖo, nu nɔ Yehowa akpedo eo nu, nɔ nakpɔnɔ mɛbuwo shigbe lé ekpɔnɔ wo do nɛ yí anya lé àwɛ yí wowo nu akunɔ lanmɛ nɔ eo. Gbedodoɖa kpedo nɔvinyɔnu Anzhela nu yí nɔviwo nu vakunɔ lanmɛ ni doji. Yɛ koɖo nɔvinyɔnu ɖeka denyikɔ le wowo hamɛ lɔ mɛ o. Anzhela lɔn do ji mɔ: “Ele fafɛɖe mɔ natɔ ɖyika dodo nɔvinyɔnu lɔ yí aɖe alɔ ti le yi nyɔ mɛ. Vɔ ŋbiɔ Yehowa mɔ le kpedo ŋnu nɔ mamɔŋje nɔvinyɔnu lɔ nɔnɔmɛwo mɛ nywiɖe.” Yehowa kpedo Anzhela nua? Énu kpi mɔ: “Mìyi kunuɖegbe doju yí le yi goduɔ, mìxo nuxu na nɔ gaxoxo sugbɔ. Yi nu ku lanmɛ nɔŋ ci ŋɖokɔ to yi. Evyɛɔ, ŋvalɔn nɔvinyɔnu lɔ sugbɔ yí ŋɖui mɔ nakpedo nu.”

17. Nyi mìɖo gligaan yí awaɔ?

¹⁷ Deɖo acannɔ nɔviwo mɛ yí amɔ eɖewo nu yí akunɔ lanmɛ nɔ ye o. Wo pleŋ yí tokɔ cukaɖawo mɛ shigbe Ӡonasi, Eli, Xaga koɖo Loti hannɛ. Le nɔnɔmɛ sugbɔ mɛɔ, wowoŋtɔwo yí hɛnnɔ cukaɖa lɔwo vɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mì pleŋ yí jinɔ nyɔ nɔ mìwoɖekiwo gaɖewomɛ. Eyi taɖo esɔgbe mɔ Yehowa ji mɔ, mìwo nɔviwo nu le kunɔ lanmɛ nɔ mì. (1 Piɛ 3:8) Nɔ mìɖo to Yehowaɔ, ana ɖekawawa ci yí le mìwo ciwo yí nyi yi sɛntɔwo xomu gangan ci yí le xexeɛ pleŋ mɛ asɛnŋ doji. Eyi taɖo mìaɖui gligaan yí aɖonɔ to nɔviwo, ajeshi wo ɖɛ yí wowo nu akunɔ lamɛ nɔ mì.