ENUKPLAKPLA NYƆTA 38
EHAJIJI 25 Enuvevi Mawu tɔ
Èɖonɔ Eto Amɛkanxlenyɔwoa?
“Wo a cán ɖeka yí a gbé ɖeka.”—MAT. 24:40, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.
SUSU VEVI LƆ
Mìaxo nuxu so Yesu labalu amɛtɔn ɖekatɔwo nu yí akpɔ lé ajɔ do le kojoɖoɖo hwenu ci yí avava le vɔvɔnu nɔ xexe vwin cɛ.
1. Kojoɖoɖo ci yí ava le majinjinɖe mɛ yɛɔ?
MÌLE agbe le hwenu ci yí trɔtrɔ ganganwo vava! Dajinjin o, Yesu aɖo kojo nɔ mɛ ciwo pleŋ le agbe le nyigban ji. Gbɔxwe Yesu aɖo kojo nɔ amɛwoɔ, édasɛ enu ciwo yí anyi “jeshidu” nɔ yi vava ci wodakpɔ koɖo ŋkuvi o koɖo “xexemɛ lɔ vɔvɔɛnu” nɔ yi nukplaviwo. (Mat. 24:3) Enyɔnuɖɛ cɛ le Matie eta 24 koɖo 25 koɖo exolɔlɔ ciwo yí le Maki eta 13 koɖo Luiki eta 21 mɛ.
2. Nyi nu yí mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ, yí nyi yí taɖo ecɛ akpedo mì nuɔ?
2 Yesu do labalu amɛtɔn keŋ sɔ na amɛkanxlenyɔ ciwo yí akpedo mì nu sugbɔ. Wowo yí nyi labalu kuso lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo nu, cugbejɛ ŋɖɛnyatɔ koɖo ŋɖɛmanyatɔwo koɖo labalu kuso talɛntowo nu. Labalu ɖekaɖeka kpedo mì nu yí mìmɔŋje mɛ mɔ mɛɖekamɛɖeka nuwana nu yí woakpɔ do yí aɖo kojo ni. Nɔ mìtrɔ yí xokɔ nuxu so labalu ŋtɔ́wo nuɔ, mìado jeshi enukplamu ciwo yí le wo mɛ yí akpɔ lé mìawa do wo ji do. Labalu ci yí kuso lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo nu yí mìaxo nuxu so doŋkɔ.
LƐNGBƆ KOÐO GBƆGBƆƐWO
3. Hwenu yí Yesu avaɖo kojo nɔ amɛwoɔ?
3 Le labalu ci yí kuso lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo nu mɛɔ, Yesu nu mɔ lé amɛwo wa nu do eŋɛnywi lɔ nu koɖo lé amɛwo nɔ godu nɔ ye nɔviye amɛshiaminɔwo nu yí yeakpɔ do yí aɖo kojo nɔ amɛwo. (Mat. 25:31-46) Le “efunkpekpe gangan lɔ” mɛɔ, áɖo kojo jɔjɔɛ nɔ amɛwo, nɔ ekpɔtɔ hwɛɖeka yí Armagedɔn atɔ ji. (Mat. 24:21, NWT) Shigbe lé lɛngbɔkplɔtɔ ɖe manɔ lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo mɛ nɛɔ, Yesu aɖe mɛ ciwo yí nɔ godu nɔ yi dokplɔtɔ amɛshiaminɔwo le mɛ ciwo yí denɔ godu nɔ wo mɛ.
4. Sɔ koɖo Ezai 11:3, 4 ɖe, nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yesu aɖo kojo jɔjɔɛ nɔ amɛwoɔ? (Gbekpɔ akpa lɔ ji.)
4 Bibla nyɔnuɖɛwo dasɛ mɔ Yehowa sɔ Yesu nɔ anyi Kojoɖotɔ yí aɖo kojo jɔjɔɛ nɔ amɛwo. (Hlɛn Ezai 11:3, 4.) Álé ŋkuvi do lé amɛwo wanɔ nu do, lé wobunɔ tamɛ do koɖo enyɔ ci wonunɔ nu, koɖo lé wowakɔ nu ɖaɖa Kristotɔ amɛshiamɛnɔwo gbɔ do. (Mat. 12:36, 37; 25:40) Yesu avado jeshi mɛ ciwo yí kpedo nɔviɛ amɛshiaminɔwo nu yí wa edɔ koɖo wo. a Emɔ ŋkɔtɔ ci ji woato yí ale shigbe lɛngbɔwo nɛ yí akpedo Kristo nɔviɛwo nu yí nyi kunuɖeɖedɔ lɔ. Mɛ ciwo yí akpedo wo nu ahan ɔ, woaɖo kojo nɔ wo mɔ wonyi “amɛjɔjɔɛwo” yí woavakpɔ “agbemavɔ” le nyigban ji. (Mat. 25:46, Ezoɖuɖu Yoyu Wema; Enyɔ. 7:16, 17) Kpɔ shicu gangan ci anyi nɔ mɛ ciwo yí akpɔtɔ anɔ gbeji ɖa! Mɛ ciwo yí akpɔtɔ anɔ gbeji le efunkpekpe gangan lɔ mɛ keke asɔyiɔ, woaŋwlɛ wowo ŋkɔwo do “agbe wema” lɔ mɛ.—Enyɔ. 20:15.
5. Nyi mìakpla so lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo labalu lɔ mɛɔ, yí miwo yí agbekpɔ nyɔna so mɛɔ?
5 Dasɛ xɔse koɖo egbejinɔnɔ aotɔ. Yesu labalu ci yí kuso lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo nu yikɔ nɔ mɛ ciwo yí ɖo nyigban ji mɔkpɔkpɔ nu koŋ. Denyi godunɔnɔ nɔ Kristo nɔviɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ɖekɛ mɛ yí woadasɛ mɔ yewoɖo xɔse le o, vɔ woagbedasɛ mɔ yewozɔnnɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo yí amɛshiaminɔ gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ci yí Yesu sɔ nana ji. (Mt. 24:45) Vɔ mɛ ciwo yí ɖo jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ wo can, ɖo aɖo to amɛkanxlenyɔ ci yí le labalu lɔ mɛ hɛnnɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu lénɔ ŋkuvi do wowo nuwana nu, lé wobunɔ tamɛ kpɔ do koɖo lé woxonɔ nuxu do nu hɛnnɛ. Wowo can ɖo adasɛ egbejinɔnɔ wowotɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu xo nuxu so labalu amɛve buwo nu, ciwo mɛ yí amɛkanxlenyɔwo le nɔ amɛshiaminɔwo koŋ. Mìgbekpɔ labalu cɛwo le Matie eta 25 mɛ. Ecɛyɛ mína mìaxo nuxu so cugbejɛ lealɔji ŋɖɛnyatɔ koɖo ŋɖɛmanyatɔwo labalu nu.
CUGBEJƐ LEALƆJI ŊÐƐNYATƆWO KOÐO ŊÐƐMANYATƆWO
6. Lé cugbejɛ lealɔji amatɔn lɔwo dasɛ mɔ yewonyaŋɖɛ doɔ? (Matie 25:6-10)
6 Le labalu cɛ mɛɔ, Yesu xo nuxu so cugbejɛ lealɔji ciwo yí jikɔ ado go nyɔnuɖetɔ ɖeka nu. (Mt. 25:1-4) Wo pleŋ ji mɔ yewoayi lé alɔ koɖo nyɔnuɖetɔ lɔ yí akpɔ jijɔ koɖi. Yesu dre mɛ mɔ amatɔn nyi “ŋdɛnyatɔwo” yí amatɔn kpɛtɛwo nyi “ŋɖɛmanyatɔwo.” Cugbejɛ lealɔji ŋɖɛnyatɔ lɔwo dra wowoɖekiwo do yí le zanŋte. Nɔ nyɔnuɖetɔ lɔ ava kabaa alo aji gamɛ can ɔ, wole gbesɔsɔ yí anɔ te kpɔɛ nɔ égbenyi zandomɛ yɔ can. Eyi taɖo woje ami do wowo kaɖyigbanwo mɛ keŋ asɔ kpɔ enu zanmɛ. Wogbeje ami bu daɖɛ yí nɔ nyɔnuɖetɔ lɔ avaji gamɛ can ɔ, wowo zowo akpɔtɔ ajejeɛ. (Hlɛn Matie 25:6-10.) Hwenu yí nyɔnuɖetɔ lɔ vaɔ, cugbejɛ lealɔji ŋɖɛnyatɔ lɔwo yi alɔlele zanɖuxu lɔ koɖi. Ahanke Kristotɔ amɛshiaminɔ ciwo yí dasɛ mɔ yewole gbesɔsɔ keŋ le zanŋte yí gbele gbeji keke Kristo vava hwenu avaxɔ shicu ci yí nyi mɔ woabɔ do nyɔnuɖetɔ Yesu nu le jeŋkwi mɛ Fyɔɖuxu lɔ mɛ. b (Enyɔ. 7:1-3) Cugbejɛ ŋɖɛmanyatɔ amatɔn lɔwo wowo ɖe?
7. Nyi yí jɔ do nyɔnuvi ŋɖɛmanyatɔ amatɔn lɔwo jiɔ, yí nyi yí taɖoɔ?
7 To akpo nɔ cugbejɛ ŋɖɛnyatɔ amatɔn lɔwoɔ, ŋɖɛmanyatɔ amatɔn lɔwo dele gbesɔsɔ hwecinu yí nyɔnuɖetɔ lɔ va o. Wowo zowo jikɔ aci yí wodeje ami ɖe daɖɛ o. Ci wokpɔɛ mɔ dajinjin yí nyɔnuɖetɔ lɔ avaɔ, woɖo avayi je ami. Wodetɛnŋ trɔgbɔ hwecinu yí nyɔnuɖetɔ lɔ va o. Hwenɔnu yí mɛ ciwo yí le “glagla ji ɖɛ . . . ɖo alɔlele lɔ xwe mɛ koɖi yí wo cu ehɔn lɔ.” (Mt. 25:10) Le yiyimɛɔ, cugbejɛ ŋɖɛmanyatɔ lɔwo trɔgbɔ yí woji mɔ yewoaɖo axwe lɔ mɛ yí nyɔnuɖetɔ lɔ nu nɔ wo mɔ: “Ŋ de jeshi mí ɖɛ o.” (Mt. 25:11, 12) Nyɔnuvi cɛwo dedrado ɖɛ yí anɔ te keke ana nɔ hwecinu yí nyɔnuɖetɔ lɔ eva o. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ amɛshiaminɔwoɔ?
8-9. Nyi amɛshiaminɔwo atɛnŋ akpla so cugbejɛ lealɔji lɔwo labalu mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
8 Dasɛ mɔ yedrado ɖɛ yí le zanŋte. Denyi nu yí Yesu nukɔ mɔ amɛshiaminɔ gbɛbɔbɔ amɛve yí ani yí mɔ ɖeka adrado ɖɛ keke aje vɔvɔnu nɔ xexe vwin cɛ yí ɖetɔ lɔ yɛ dadrado o. Ewaɖeɔ, édrekɔ enu ci yí jikɔ avajɔ do amɛshiaminɔwo ji nɔ wodedrado ɖɛ yí do ji le egbejinɔnɔ mɛ keke sɔyi vɔvɔnu o. Nɔ evanyi ahan ɔ, wodaxɔ wowo shicu o. (Ʒan 14:3, 4) Denyi enu vlɛkɛsɛ yí enyɔ cɛ nyi loo! Nɔ mìɖo jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ alo nyigban ji mɔkpɔkpɔ can ɔ, mìwo pleŋ yí ɖo asɔ amɛkanxlenyɔ ci yí kuso cugbejɛ lealɔji lɔwo labalu sɔ do ji mɛ. Amɛɖekamɛɖeka le mì mɛ ɖo akpɔtɔ anɔ zanŋte adrado daɖɛ yí ale gbesɔsɔ ado ji keke ayi vɔvɔnu.—Mt. 24:13.
9 Ci Yesu xo nuxu so labalu ci yí kuso cugbejɛ lealɔji lɔwo nu yí sɔ tɛgbe do enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ woadrado yí anɔ zanŋte nu ɖegbɔɔ, éxo nuxu so talɛntowo labalu lɔ nu. Labalu ŋtɔ́ tɛgbe do enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìawanɔ edɔ sɛnsinɖe nu.
TALƐNTOWO
10. Lé hwashi amɛve lɔwo dasɛ mɔ yewole gbeji doɔ? (Matie 25:19-23)
10 Le talɛntowo labalu mɛɔ, Yesu xo nuxu so hwashi amɛve ciwo yí nɔ gbeji nɔ wowo xwetɔ nu koɖo ɖeka ci yí denɔ gbeji nu. (Mt. 25:14-18) Hwashi amɛve lɔwo wa edɔ sɛnsinɖe yí dasɛ mɔ yewole gbeji nɔ wowo xwetɔ yí kpɔ ale sugbɔ daɖɛ ni. Gbɔxwe ayi emɔ jiɔ, éma talɛntowo ciwo yí ɖo eho kpɛnkpɛnmɛ sugbɔ nɔ wo. Hwashi egbejinɔtɔ amɛve lɔwo wa edɔ sɛnsinɖe yí gbezan wowo howo nywiɖe. Nyi yí to so mɛɔ? Ci wowo xwetɔ vagbɔɔ, wokpɔ eho ci wosɔ nɔ wo kpɛnkpɛnmɛ amɛve doji. Axwetɔ lɔ kanfu wo yí mɔ wo le “kpɔ jijɔ koɖo [ye].” (Hlɛn Matie 25:19-23.) Vɔ hwashi amɛtɔntɔ lɔ yɛ ɖe? Nyi ewa koɖo eho ci yi xwetɔ sɔ ni lɔɔ?
11. Nyi yí jɔ do hwashi “ɖyiɖɔnɔ” lɔ jiɔ, yí nyi yí taɖoɔ?
11 Hwashi amɛtɔntɔ lɔ xɔ talɛnto ɖeka vɔ “ɖyiɖɔnɔ” yí enyi. Yi xwetɔ kpɔkɔ emɔ mɔ yɛazan talɛnto lɔ le nunya mɛ sa. Vɔ évayi ɖyi wo do nyigban mɛ. Hwecinu yí axwetɔ lɔ trɔgbɔɔ, dekpɔ ale ɖekɛ sɔ jo nɔ yi xwetɔ o. Hwashi lɔ deɖo susu nywi o. Ci yí dekpɔ eho do yi xwetɔ nuwo jiɔ, hwashi lɔ deɖe kuku o, ewaɖeɔ, éwa afɛn do ehwɛ yi xwetɔ mɔ yɛnyi mɛ ci “nyɔ defa nɔ o.” Hwashi ŋtɔ́ dexɔ kanfukanfu yi xwetɔ tɔ o. Ci yí gbenyina wuɔ, yi xwetɔ xɔ talɛnto lɔ le shi yí nyi le yi xwemɛ.—Mt. 25:24, 26-30, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.
12. Miwo yí hwashi egbejinɔtɔ amɛve lɔwo le dumɛ nɔ gbɛɔ?
12 Hwashi amɛve lɔwo le dumɛ nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ egbejinɔtɔwo. Axwetɔ Yesu yɔ wo yí nu nɔ wo mɔ: “[Míva] yí a kpɔ jijɔ koɖo Ŋ.” Woxɔ jeŋkwi mɛ yiyi fɛncu ci yí nyi fɔnfɔnsoku ŋkɔtɔ. (Mt. 25:21, 23; Enyɔ. 20:5b) Le akpa bu mɛɔ, kpɔwɛ dɔndɔn hwashi ɖyiɖɔnɔ lɔ tɔ nyi amɛkanxlenyɔ nɔ amɛshiaminɔwo. Lé enyi ahan doɔ?
13-14. Nyi amɛshiaminɔwo akpla so talɛntowo labalu lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
13 Dasɛ mɔ yenyi edɔ sɛnsinwatɔ. Le talɛntowo koɖo cugbejɛ lealɔji labalu lɔwo mɛɔ, Yesu denukɔ mɔ amɛshiaminɔ lɔwo avatrɔ ɖyiɖɔnɔwo o. Ewaɖeɔ, edrekɔ enu ci yí avajɔ nɔ wodegbevawakɔ wowo dɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ o. Wodagbenyi “amɛ ciwo yí Mawu yɔ yí can nyɔnɔnwitɔ” o, yí wodaɖe emɔ nɔ wo yí woaɖo jeŋkwi mɛ Fyɔɖuxu lɔ mɛ o.—2 Piɛ 1:10.
14 Yesu labalu ci yí kuso cugbejɛ lealɔji lɔwo koɖo talɛnto lɔwo nu dasɛ petii mɔ, Kristotɔ amɛshiaminɔwo pleŋ ɖo adrado ɖɛ yí ale zanŋte yí agbebi le edɔsɛnsin wawa mɛ. Vɔ Yesu gbenu enyɔ bu ci yí nyi amɛkanxlenyɔ nɔ amɛshiaminɔwoa? Ɛɛ! Mìkpɔ enyɔ bu ci Yesu nu nɔ wo le Matie 24:40, 41 mɛ, ci yí kuso kojoɖoɖo godugodutɔ nɔ amɛshiaminɔwo nu.
MIWO YÍ “WO A CÁN” Ɔ?
15-16. Lé Matie 24:40, 41 tɛgbe do ji mɔ, amɛshiaminɔwo ɖo akpɔtɔ anɔnɔ zanŋte doɔ?
15 Gbɔxwe Yesu axo nuxu so labalu amɛtɔn lɔwo nuɔ, édre kojo kpɛtɛkpɛtɛtɔ ci woaɖo nɔ amɛshiaminɔwo yí adasɛ mɛ ciwo wocan nyɔnɔnwitɔ. Éxo nuxu so ŋsu amɛve ciwo yí le edɔ wakɔ le boji koɖo nyɔnushi amɛve ciwo yí le jinuku cukɔ le kpe ji nu. Ŋsu amɛve lɔwo le edɔ ɖekɛ wakɔ yí nyɔnu amɛve lɔwo can le dɔ ɖekɛ wakɔ, vɔ Yesu nu mɔ “wo a cán ɖeka yí agbé ɖeka.” (Hlɛn Matie, 24:40, 41, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.) Eyi edo ŋsɛn yi dokplɔtɔwo mɔ: “É yí taɖo ɔ, mí nɔ̀ zanŋte ɖo mí de nya ŋkeke ci mɛ yí Axwetɔ míwotɔ lɔ a va o.” (Mt. 24:42) Ci Yesu do labalu so cugbejɛ lealɔji lɔwo nu ɖegbɔɔ, égbenu enyɔ ɖekɛŋmɛ lɔwo ke. (Mt. 25:13) Ekacaca le enyɔ ciwo enu mɛa? Éɖyi ahan. Mɛ ciwo yí nyi amɛshiaminɔ egbejinɔtɔ ŋtɔŋtɔwo ɖekɛ kpaŋ yí “wo a cán,” yí Yesu axɔ wo do jeŋkwi mɛ Fyɔɖuxu lɔ mɛ.—Ʒan 14:3.
16 Dasɛ mɔ yele zanŋte. Wodabɔ amɛshiaminɔ ɖekpokpui ci yí dekpɔtɔ nɔnɔ zanŋte le gbɔngbɔn mɛ do “amɛcancan” lɔwo mɛ o. (Mt. 24:31) Nɔ mìanuiɔ, Mawu mɛwo pleŋ, nɔ woɖo nyigban ji alo jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ can ɔ, woɖo awanɔ do amɛkanxlenyɔ Yesu tɔ ji yí akpɔtɔ anɔnɔ gbeji yí ale zanŋte.
17. Nyi yí taɖo deɖo axa mì nɔ Yehowa sɔ gbeta yi shi ami nɔ mɛɖewo koɖo yi gbɔngbɔn kɔkɔɛɔ?
17 Mìvajeshi Yehowa ɖɛ nywiɖe, eyi taɖo mìkando yi kojoɖoɖo ji. Eyi dɔ nɔ Yehowa sɔ gbeta yí shi ami nɔ egbejinɔtɔ ɖewo le exwe ciwo yí vayi mɛ van cɛyɛɔ, kpɔ nyɔ hunnɔ yɛ dexa mì o. c Mìɖo ŋwi enyɔ ci Yesu nu so edɔwatɔ ci yí va le ga 5 mɛ nu han le vɛncikan labalu lɔ mɛ. (Mt. 20:1-16) Mɛ ciwo woyɔ mɔ wo le va wa edɔ le vɛncikan mɛ le tɔtɔmɛ nɔ nyidin kpaxwe xɔ fɛncu ɖekɛŋmɛ koɖo amɛ kpɛtɛkpɛtɛtɔ ciwo yí vawa edɔ le fiɛfi kpaxwe. Ahanke, nɔ wocan amɛshiaminɔ ɖewo le hweɖekpokpuinu can ɔ, woaxɔ jeŋkwi mɛ fɛncu nɔ wokpɔtɔ yí nɔ gbeji.
ÐO TO AMƐKANXLENYƆWO
18-19. Nukplamu koɖo amɛkanxlenyɔ ciwo nu mìxo nuxu soɔ?
18 Nyi mìkplaɔ? Lɛngbɔ koɖo gbɔgbɔɛwo labalu lɔ tɛgbe do ji nɔ mɛ ciwo yí ɖo agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le nyigban ji mɔkpɔkpɔwo mɔ woɖo akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa le kakacɛ mɛ koɖo le efunkpekpe gangan ci yí gbɔgbɔ mɛ. Le hwehunnɔnuɔ, Yesu akpɔɛ mɔ egbejinɔtɔ cɛwo je yí akpɔ “agbe mavɔ.”—Mt. 25:46.
19 Mìgbetrɔ yí xo nuxu so labalu amɛve ciwo yí nyi amɛkanxlenyɔ nɔ amɛshiaminɔwo nu. Le labalu ci Yesu do kuso cugbejɛ lealɔji lɔ nuɔ, amatɔn nyi ŋɖɛmanyatɔ yí amatɔn dasɛ mɔ yewonyaŋɖɛ le wo mɛ. Wodrado ɖɛ yí le zanŋte yí le gbesɔsɔ keŋ le tekpɔ nyɔnuɖetɔ lɔ nɔ éva kaba alo ji gamɛ can. Vɔ cugbejɛ ŋɖɛmanyatɔ lɔwo dedrado ɖɛ o. Eyi taɖo nyɔnuɖetɔ lɔ gbe mɔ wodavakpɔ jijɔ koɖo ye le ye lɔlele lɔ zanɖuxu o. Mìwo can mìɖo adrado ɖɛ yí ale tekpɔ hwecinu yí Yesu ahɛn xexe vwin cɛ va vɔvɔnu, nɔ ejinjin ɖeeɖe can. Eyi le talɛntowo labalu Yesu tɔ lɔ mɛɔ, mìkpɔ hwashi egbejinɔtɔ amɛve ciwo yí bi le edɔ sɛnsin wawa mɛ. Wowa edɔ sɛnsinɖe nɔ wowo xwetɔ yí xɔ kanfukanfu. Vɔ wogbe hwashi ɖyiɖɔnɔ lɔ yɛ. Nyi mìkplaɔ? Mìɖo akpɔtɔ awakɔ edɔ sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí ale ji keke asɔyi vɔvɔnu. Le vɔvɔnuɔ, mìkpɔ lé amɛshiaminɔwo ɖo akpɔtɔ anɔ zanŋte do keŋ nɔ Yesu “a cán” wo nɔ woaxɔ jeŋkwi mɛ fɛncu. Mɛ cɛwo kpɔkɔ emɔ veviɖe mɔ yewoava “bɔ do” Yesu nu le jeŋkwi mɛ. Le Armagedɔn hwa lɔ goduɔ, woalé alɔ koɖo Yesu ci yí nyi Lɛngbɔvi lɔ.—2 Tɛs. 2:1; Enyɔ. 19:9.
20. Nyi Yehowa awa nɔ mɛ ciwo yí ɖonɔ to amɛkanxlenyɔ yitɔwoɔ?
20 Ci kojoɖoɖo hwenu lɔ gbɔgbɔ xii can ɔ, susu ɖekɛ deli ci yí ana yí mìavɔn o. Nɔ mìkpɔtɔ yí nɔ gbejiɔ, mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ ana mì “ŋsɛn ci yí wu jɔjɔmɛtɔ” keŋ nɔ “[mìatɛnŋ] . . . anɔ te le Amɛagbetɔvi lɔ ŋkɔ.” (2 Kor. 4:7, NWT; Luiki 21:36) Nɔ mìɖo jeŋkwi mɛ alo nyigban ji mɔkpɔkpɔ can ɔ, mìwo nu akpe nɔ mìwo Da nɔ mìɖonɔ to amɛkanxlenyɔ ciwo yí le Yesu labalu lɔwo mɛ. Yí ci Yehowa nyi xomɛvunɔ sugbɔɔ, ‘áŋwlɛ mìwo ŋkɔwo do agbe wema lɔ mɛ.’—Dan. 12:1, NWT; Enyɔ. 3:5.
EHAJIJI 26 Enyɛ yí Míwa Wo Nɔ
a Kpɔ nyɔta ci yí nyi “Nyi Mìnya so lé Yehowa Aɖo Kojo nɔ Amɛwo le Esɔ mɛ nuɔ?” le Jutakpɔxɔ Mai 2024 tɔ mɛ.
b Nɔ àkpɔ enumɛɖeɖe buwoɔ kpɔ nyɔta ci yí nyi: “Àyi Edzi ‘Anɔ Ŋudzɔa’?” le Jutakpɔxɔ 15 Mars 2015 mɛ.
d FOTO CI YÍ LE AKPA LƆ JI GƆNMƐÐEÐE: Nɔvinyɔnu amɛshiaminɔ ɖeka kplakɔ Bibla koɖo nyɔnu jajɛ ɖeka ci ekpɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.