1. Nyi yí taɖo enukplakpla dejɔnɔ ji nɔ mɛɖewoɔ?

LE EGBƐMƐƆ, amɛ sugbɔ wanɔ dɔ sɛnŋsɛnŋ gbɔxwe akpɔ eho ci woazan. Mìwo nɔvi sugbɔtɔ wanɔ dɔ gaxoxo nɛniɖe gbɔxwe akpɔ wowo xomu ʒanwo gbɔ. Nɔvi nɛniɖe zannɔ gamɛ sugbɔ keŋ sɔ zɔnnɔ mɔ yi dɔmɛ ŋkeŋke. Mɛɖewo wanɔ dɔ sɛnsinwo gbɔxwe yí tɛnŋ kpɔnɔ wowo xomuwo ji. Le vɔvɔnu nɔ ŋkeke lɔɔ, enu cinɔkɔ nɔ nɔvi edɔsɛnsinwatɔ cɛwo! Sugbɔtɔ kponɔ keke akpla nu aglo.

2. Hwenu èɖo ɖɛ yí sɔ kplanɔ nuɔ?

² Enyi ahan gan, mìɖo aji gamɛ akpla nu, vevitɔ Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo wemawo. Ecɛ le veviɖe, nɔ mìji mɔ ekacaca nywi le nɔ mìwo koɖo Yehowa gblamɛ nɔ mìakpɔ agbe mavɔ! (1 Tim. 4:15) Mɛɖewo fɔnnɔ zan kplanɔ nu hwenu eɖa ɖo le wowo xwemɛ yí ci wodɔn alɔn yí fɔn ɔ, wowo susumɛ fanɔ yí wotɛnŋ bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe. Mɛbuwo sɔnɔ miniti kankin ɖunɔ gbɔngbɔmɛŋɖuɖu yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu, hwecinu nubuɖe dadɔn wowo susu o.

3-4. Trɔtrɔ ciwo yí wowa so wema sugbɔ ciwo wotanɔ sa nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

³ Kankandojitɔɔ, àlɔn do ji mɔ woaji gamɛ akpla nu le veviɖe. Vɔ nyi mìatɛnŋ akplaɔ? Àtɛnŋ anu mɔ: ‘Enu sugbɔ li woahlɛn. Vɔ ŋkpɔɛ mɔ wo pleŋ hlɛnhlɛn agbɔnnu.’ Mɛɖewo tɛnŋ hlɛnnɔ wema yí kpɔnɔ video ciwo pleŋ mìxɔnɔ; vɔ egbɔnnɔnu nɔ mìwo nɔvi sugbɔtɔ mɔ woakpɔ gamɛ yí awɛ ahan. Dɔjikpɔha lɔ nya ahan. Eyi taɖo esɔ gbeta yí ɖe wema ciwo yí wotanɔ koɖo ciwo yí nɔnɔ ɛntɛnɛti ji kpɔtɔ.

⁴ Le kpɔwɛ mɛ, mìdegbetanɔ Exwewema (Annuaire) Yehowa Kunuɖetɔwo tɔ o, ɖo mìkpɔnɔ enutɔxukpɔkpɔ  doŋsɛn-amuwo le jw.org^® koɖo JW televiʒiɔn^® ji wleci ɖeshiaɖe. Ecɛyɛɔ, Jutakpɔxɔ koɖo Nyɔ! ciwo yí mìmanɔ domɛtɔ ɖekaɖeka, tonɔ zetɔn le exwe ɖeka mɛ. Wodewa trɔtrɔ cɛwo nɔ mìakpɔ gamɛ awa mìwoŋtɔwo dɔwo o. Wowa ashitrɔtrɔ cɛwo nɔ mìakpɔ gamɛ akpe ŋkuvi do “enu ciwo yí le veviɖe wu” nu. (Fili. 1:​10, nwt) Na mìakpɔ lé àwɛ asɔ enu ciwo yí le veviɖe wu ɖo texwe ŋkɔtɔ koɖo lé àwɛ akpɔ nyɔna so amɛɖekishi nukplakpla ao tɔ mɛ.

5-6. Wema ciwo yí mìnya mɔ mìɖo akpla nywiɖeɔ?

⁵ Nyi yí mìɖo akpla doŋkɔɔ? Mìnya nywiɖe mɔ mìɖo azan gamɛ yí akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ ŋkeŋke. Woɖe kpukpui ciwo yí le kwɛshila lɔ Bibla hlɛnhlɛn mɛ kpɔtɔ, nɔ mìatɛnŋ akpɔ gamɛ sugbɔ abu tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu yí awa numɛkuku buwo so nu. Denyi kpukpui ciwo yí wona le kwɛshila lɔ mɛ hlɛnhlɛn ɖekɛ kpoŋ yí anyi mìwo tajinu o, ele mɔ mìaɖe mɔ nɔ Bibla mɛ ŋɛdu lɔ aɖo ji mɛ nɔ mì, nɔ mìate gogo Yehowa doji.​—Eha. 19:14.

⁶ Nyiwo yí mìɖo agbekpla nywiɖeɔ? Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìji mɔ mìadranɔ Jutakpɔxɔ enukplakpla tɔ, hamɛ Bibla nukplakpla koɖo enubu ciwo yí le kwɛshila dodomɛ bɔbɔwo mɛ do. Mìɖo ahlɛnnɔ Jutakpɔxɔ koɖo Nyɔ! ɖeshiaɖe ciwo yí tonɔ hɛnnɛ.

7. Ele mɔ mìagbɔjɔ nɔ mìdetɛnŋ hlɛnnɔ wema alo kpɔnɔ video ciwo pleŋ yí le mìwo siti koɖo JW televiʒiɔn jia?

⁷ Àtɛnŋ anu mɔ: ‘Enyɔ, vɔ lé woawɛ ahlɛn wema alo akpɔ video ciwo pleŋ yí le mìwo siti jw.org koɖo JW televiʒiɔn jiɔ? Wo sugbɔ gbiŋ!’ Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka: ŋɖuɖu vivi hamɛhamɛ sunɔgbɔ le ŋɖuɖusaxu. Vɔ enuxwletɔ ɖe datɛnŋ aɖu ŋɖuɖu lɔwo pleŋ o. Eyi taɖo eɖunɔ ŋɖuɖu hamɛhamɛ lɔ ɖewo kpoŋ. Ahanke nɔ datɛnŋ ahlɛn enu ciwo pleŋ yí le ɛntɛnɛti jiɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Hlɛn wema alo kpɔ video ciwo ji àsun. Na mìakpɔ enu ci enukplakpla nyi koɖo enu ci mìawa yí akpɔ nyɔna sugbɔ so mìwo nukplakpla mɛ.

8. Nyiwo mìawa nɔ mìdrakɔ Jutakpɔxɔ doɔ, yí nyɔna ciwo yí mìakpɔ so mɛ nɔ mìwɛ ahan ɔ?

⁸ Nɔ mìkplakɔ nu nyɔnɔnwitɔɔ, mìwo susuwo nɔnɔ enu ci mìhlɛnkɔ ji nɔ mìakpla enuveviwo so mɛ. Enukplakpla denyi enuhlɛnhlɛn cacaca yí ate shi do gɔnmɛ nɔ ɖoŋci lɔwo kpoŋ o. Le kpɔwɛ mɛ nɔ èdrakɔ do nɔ Jutakpɔxɔ nukplakplaɔ, hlɛn susu vevi ci yí le tɔtɔmɛ nɔ enyɔta lɔ doŋkɔ. Le yi goduɔ, hlɛn enukplakpla lɔ nyɔta, nyɔta hwɛhwɛwo koɖo enumɛtoto nyɔbiɔsewo keŋ abu tamɛ kpɔ so wo nu. Nɔ èwɛ ahan ɖegbɔɔ, waɖaŋ ahlɛn nyɔci lɔ pleŋ blɛwu. Ao susu le nɔ enyɔfɔkpe ŋkɔtɔ ci yí le tɔtɔmɛ nɔ mamamɛ ɖeshiaɖe ji, ɖo le akpa sugbɔtɔ mɛɔ, eyi nunɔ susu ci nu mamamɛ lɔ xokɔ nuxu so. Enyɔfɔkpe ŋkɔtɔ lɔ akpedo eo nu namɔŋje susu ci le mamamɛ lɔ mɛ. Nɔ èhlɛnkɔ nyɔta lɔ pleŋ ɔ, kpɔ lé mamamɛ ɖekaɖeka ca ka koɖo nyɔta hwɛhwɛ lɔ yí gbeca ka koɖo enukplakpla lɔ nyɔta do. Ŋwlɛn enyɔgbe koɖo enu ciwo dejeshi ɖɛ sa o ɖɛ keŋ avawa numɛkuku so wo nu.

9. (a) Nyi yí taɖo mìwo susu ɖo anɔ kpukpui ciwo mìhlɛnnɔ koŋ ji hwenu mìkplakɔ Jutakpɔxɔɔ, yí lé mìawɛ doɔ? (b) Shigbe lé wonui le Ʒozue 1:8 mɛ nɛ ɖe, nyi mìɖo awa to akpo nɔ kpukpuiwo hlɛnhlɛn ɔ?

⁹ Bibla kplakpla yí Jutakpɔxɔ nukplakpla nyi. Eyi taɖo ao susu le nɔ kpukpui lɔwo koŋ ji, vevitɔ ciwo woahlɛn hwenu  hamɛ lɔ agbeje nyɔta lɔ mɛ. Ele veviɖe mɔ àdo jeshi lé enyɔgbe ciwo yí le kpukpui lɔwo mɛ wa ɖeka koɖo susu vevi ci yí le mamamɛ lɔ mɛ do. Gbesɔwu ŋnɔɔ, ji gamɛ yí abu tamɛ kpɔ so kpukpui ciwo yí èhlɛn koɖo lé àzan wo do le ao gbe mɛ nu.​—Hlɛn Ʒozue 1:8.

10. Sɔ koɖo Ebretɔwo 5:14 ɖe, nyi yí taɖo jilawo ɖo azan gamɛ le sɛnsɛn xomumɛtɔ mɛ asɔ kpla wowo viwo lé woakpla nu yí awa numɛkuku doɔ?

¹⁰ Jilawo jinɔ veviɖe mɔ yewo viwo le se vivi nɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ kwɛshila ɖeshiaɖe. Ele mɛ mɔ jilawo awa toto do enu ci woakpla le sɛnsɛn xomumɛtɔ mɛ nu kwɛshila ɖeshiaɖe, gan denyi enu yoyu alo enu wadɔdoamɛji ci yí ado jijɔ nɔ wo ɖekɛ nu woawanɔ toto do gashiagamɛ o. Hweɖewonuɔ, woatɛnŋ akpɔ JW televiʒiɔn alo awa dɔ vevi ɖe, shigbe Nowe dakahun kpakpa nɛ. Vɔ egbele veviɖe mɔ woakpla ɖeviwo lé woakpla nu do. Le kpɔwɛ mɛ ɖeviwo ɖo akpla lé woadra hamɛ bɔbɔwo do alo lé woawa numɛkuku so nyɔbiɔse ɖe ci wodo go le suklu nu do. (Hlɛn Ebretɔwo 5:14.) Nɔ ɖeviwo zan gamɛ yí sɔ kplanɔ nu so Bibla nyɔwo nu le axomɛɔ, anɔ fafɛɖe nɔ wo mɔ woasɔ wowo susuwo ɖo enyɔ ci wonukɔ le hamɛ bɔbɔ, takpekpe koɖo takpekpegan ciwo mɛ viɖeowo denɔnɔ gashiagamɛ o ji. Vɔ gamɛ ci jilawo azan yí asɔ kplanɔ nu koɖo ɖevi ɖekaɖeka ɖo asɔ koɖo yi xwe koɖo yi nɔnɔmɛ.

11. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìadasɛ nɔ mìwo Bibla nukplaviwo lé woawa numɛkuku yí akpla nu le wowoɖeki shi doɔ?

¹¹ Mìwo Bibla nukplaviwo can ɖo akpla lé woakpla nu do. Le tɔtɔmɛ, nɔ wodra wowo Bibla nukplakpla alo bɔbɔwo do yí vlɛ te shi do gɔnmɛ nɔ ɖoŋci lɔwoɔ, ejɔnɔ ji nɔ mì. Vɔ mìɖo akpla mìwo Bibla nukplaviwo lé woawa numɛkuku yí akpla nu le wowoɖeki shi do. Ecɛ awɛ mɔ nɔ wodo go cukaɖawoɔ, dagbeʒan mɔ woabiɔnɔ mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛ se mɔ nyi yewoɖo awa ma o, vɔ to numɛkuku wawa le mìwo wemawo mɛ jiɔ, woakpɔ enu ci yí akpedo wo nu.

12. Tajinu ciwo yí atɛnŋ anɔ mì shi do enukplakpla nuɔ?

¹² Nɔ enukplakpla dejɔnɔ ji nɔ eoɔ, àkpɔɛ mɔ yedatɛnŋ ase vivi nɔ enukplakpla kpɔ o. Vɔ àtɛnŋ ase vivi ni. Le tɔtɔmɛɔ, zannɔ gamɛ hwɛɖeka asɔ kplanɔ nu yí le yiyimɛɔ, danɔ do gamɛ lɔ ji vivivi. Tajinu ɖeka le nɔ eo shi do enukplakpla  lɔ nu. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìwo tajinu vevitɔ yí anyi mɔ mìate gogo Yehowa doji. Vɔ tajinu ci gbɔ mìaji mɔ mìaɖo le kaka mɛ yí nyi mɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ enyɔ ci mɛɖe biɔ mì se alo awa numɛkuku so cukaɖa ɖe ci mìdo go nu.

13. (a) Dre enu ciwo yí jajɛ ɖe atɛnŋ awa yí asɔ ɖe yi jixɔsewo mɛ le suklu mɛ. (b) Lé àtɛnŋ awa do aɖaŋɖoɖo ci yí le Kolosetɔwo 4:6 mɛ ji doɔ?

¹³ Le kpɔwɛ mɛ, jajɛ ci yí yikɔ suklu yí ènyia? Ao suklukpenawo pleŋ tɛnŋ xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla ji se. Àji mɔ yeaɖe enu ci yí taɖo yexɔɛ se mɔ wowa agbetɔwo shigbe lé Bibla kpla mì nɛ mɛ, vɔ taŋfuin èvɔnkɔ mɔ yedasun ji awɛ ahan o. Èɖo akpla nu so nyɔ cɛ nu gbɔxwe asun ji! Tajinu amɛve atɛnŋ anɔ eo shi kudo nu: (1) àdo ŋsɛn ao xɔse mɔ Mawu yí wa enuwo pleŋ yí (2) àkpla lé àwɛ abi doji le ao jixɔsewo dredre mɛ nɔ amɛwo. (Rɔm. 1:20; 1 Piɛ 3:15) Àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se doŋkɔ mɔ, ‘nyi yí taɖo anyi kpenawo xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla lɔ ji seɔ?’ Le yi goduɔ, wa numɛkuku le mìwo wemawo mɛ nywiɖe. Ao jixɔsewo mɛ ɖeɖe anɔnɔ fafɛɖe wu lé èbuini do sa. Amɛ sugbɔtɔ xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla ji se, ɖo mɛ ci nu wodonɔ bubu nu nɔ wo mɔ nyɔnɔnwi enyɔ cɛ nyi. Nɔ èkpɔ kpeɖojinyɔ amɛve alo ɖeka kpeti ci nu àtɛnŋ axo nuxu soɔ, àtɛnŋ akpedo mɛ ci yí jijiɛ nyɔnɔnwi lɔ nu.​—Hlɛn Kolosetɔwo 4:6.

14-16. (a) Lé àwɛ akpla nu sugbɔ so Bibla wema ciwo yí dejeshi ɖɛ nywiɖe sa nuɔ? (b) Dasɛ lé kpukpui ciwo yí wona atɛnŋ akpedo eo nu namɔŋje Amosu wema mɛ doji. (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Na nɔ mɛ ciwo nu woxo nuxu so le Bibla mɛ anyi amɛ ŋtɔŋtɔ nɔ eo!” hɛnnɛ.)

¹⁴ Sɔɛ mɔ le hamɛ lɔ bɔbɔ ci yí gbɔkɔ mɛɔ, mìjikɔ agbeje mɛ ciwo mìyɔnɔ mɔ enyɔnuɖɛtɔ hwɛhwɛtɔwo domɛtɔ ɖeka wema mɛ le Bibla mɛ, vɔ taŋfuin denya nu so nu nywiɖe o. Enu ŋkɔtɔ ci àtɛnŋ awa yí nyi mɔ àji veviɖe mɔ yeagbenya enu sugbɔ so enu ci enyɔnuɖɛtɔ lɔ ŋwlɛn nu. Lé àwɛ aɖo tajinu ŋtɔ́ gbɔɔ?

¹⁵ Doŋkɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi ŋnya so mɛ ci yí ŋwlɛn wema lɔ nuɔ? Mi enyiɔ, fini enɔ agbe leɔ, edɔ ci ewanɔɔ?’ Nɔ mìkpla nu so wemaŋwlɛntɔ lɔ nuɔ, mìatɛnŋ amɔŋje enu ci yí taɖo enyi nyɔgbe koɖo kpɔwɛ ŋtɔ́wo yí ezan le wema lɔ ŋwlɛnŋwlɛn mɛ nywiɖe wu. Nɔ èle Bibla hlɛnkɔɔ, ji nyɔgbe ciwo yí akpedo eo nu yí najeshi mɛ ciŋmɛ yí wemaŋwlɛntɔ lɔ nyi.

¹⁶ Le yi goduɔ, àkpɔɛ mɔ yɛakpedo ye nu, nɔ yenya hwenu woŋwlɛn Bibla mɛ wema lɔ. Àtɛnŋ awa ecɛ fafɛɖe nɔ èkpɔ akpaxwe ci yí nyi “Biblia-gbalẽwo Ŋuti Nuŋlɔɖi” le ŋgbe nɔ Ŋɔŋlɔ Kɔkɔeawo​—Xexe Yeye Gɔmeɖeɖe. Gbesɔ kpe niɔ, àtɛnŋ akpɔ Megbenyawo A6 Nyatakakaɖaka ci yí xo nuxu so enyɔnuɖɛtɔwo koɖo efyɔwo nu. Nɔ Bibla mɛ wema ci èkplakɔ nyi enyɔnuɖɛ wemaɔ, anyɔ nɔ ènya nu so lé amɛwo gbenɔnɔ le do hwenu woŋwlɛn wema lɔ. Nɔnɔmɛ alo enuwana dɔndɔn ciwo yí jukɔn lɔ wanɔ yí enyɔnuɖɛtɔ lɔ jikɔ akpedo wo nu woami wawaɔ? Miwo yí nɔ agbe le yi hwenuɔ? Gbɔxwe ànya nɔnɔmɛ lɔ nywiɖeɔ, atɛnŋ aʒan mɔ àkpɔ Bibla mɛ wema buwo. Le kpɔwɛ mɛ, gbɔxwe ànya enu ci yí jɔjɔ teŋ le enyɔnuɖɛtɔ Amosu hwenuɔ, èɖo ahlɛn kpukpui ciwo yí le 2 Efyɔwo koɖo 2 Kronika ciwo woyɔ do dodomɛnuŋwlɛnŋwlɛn ci yí kudo Amosu 1:1 nu. Gbesɔ kpe niɔ, àtɛnŋ ahlɛn Oze wema,  ɖo Oze nyi hwenuɖekɛmɛtɔ koɖo Amosu. Nɔ èhlɛn Bibla wema bu cɛwoɔ, ànya lé agbe lɔ nɔ do le Amosu hwenu doji.​—2 Efy. 14:​25-28; 2 Kro. 26:​1-15; Oz. 1:​1-11; Amo. 1:1.

17-18. Zan eoŋtɔ kpɔwɛ alo kpɔwɛ ciwo yí le mamamɛ lɔwo mɛ yí asɔ dasɛ lé enyɔ kleŋkleŋwo atɛnŋ ana mìase vivi nɔ amɛɖekishi Bibla kplakpla doji.

¹⁷ Nɔ mìhlɛnkɔ Biblaɔ, anyɔ nɔ mìjinɔ veviɖe mɔ mìanya enu sugbɔ doji. Sɔɛ mɔ èhlɛnkɔ eta 12-tɔ nɔ Zakari nyɔnuɖɛ ci yí nu ɖɛ mɔ Mɛsia lɔ avaku. (Zak. 12:10) Ci èva ɖo kpukpui 12-tɔ lɔ jiɔ, èhlɛn mɔ “Natan xwe xomu lɔ” afan kwi veviɖe hwenu Mɛsia lɔ aku. Delɔ ju to enyɔ kleŋ cɛ jiɔ, vɔ ènɔ te yí biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ekacaca ci yí le Natan xwe lɔ koɖo Mɛsia gblamɛɔ? Emɔ ɖe li ci ji nato anya enu sugbɔ dojia?’ Ète kpɔ yí wa numɛkuku ɖewo so nu. Dodomɛnuŋwlɛnŋwlɛn ɖeka kplɔ eo yi 2 Samiɛli 5:​13, 14 mɛ, fini èhlɛn le mɔ Natan nyi Efyɔ Davidi vi ɖeka. Dodomɛnuŋwlɛnŋwlɛn bu yí nyi Luiki 3:​23, 31; yɛdasɛ mɔ Yesu nyi Natan jijimɛvi to Mari ji. (Kpɔ Gbetakpɔxɔ, août 2017 kpa. 32 mm. 4.) Zeɖekatɔntɔn ɔ, eji jɔ eo! Ènya mɔ wonu ɖɛ mɔ Yesu anyi Davidi viviɛ. (Mt. 22:42) Vɔ Davidi viwo wu 20. Eyi taɖo dekpaca amɛ mɔ Zakari yɔ Natan xwe lɔ tiin mɔ, eyi afan kwi hwenu Yesu aku ba?

¹⁸ Gbekpɔ kpɔwɛ bu. Le eta ŋkɔtɔ mɛ nɔ Luiki wemaɔ, mìhlɛn mɔ mawudɔla Gabriɛli yi Mari gbɔ yí nu evi ci aji nyɔ ni mɔ: ‘Ányi amɛ gangan, yí woayɔɛ mɔ Mawu Ŋsɛnwopleŋtɔ Vi. Yehowa Mawu sɔ efyɔ ʒinkpin edalɔ Daviditɔ sɔ ni, yi Áɖu efyɔ le Ʒakɔbu xomɛ tɛgbɛɛ.’  (Luiki 1:​32, 33) Etɛnŋ nyi Gabriɛli ŋɛdu lɔ kpaxwe ŋkɔtɔ ci yí nu mɔ woayɔ Yesu mɔ “Mawu Ŋsɛnwopleŋtɔ Vi” yí adɔn mìwo susu. Vɔ Gabriɛli gbenu ɖɛ mɔ Yesu ‘aɖu efyɔ.’ Eyi taɖo mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, lé Mari ase Gabriɛli nyɔ cɛwo mɛ do ma. Ábui mɔ Gabriɛli nukɔ mɔ Yesu aɖoli Efyɔ Erodi alo yi dokplɔtɔ ɖe keŋ akpa cɛ nɔ Izraɛlia? Nɔ Yesu nyi fyɔɔ, anyi ke Mari anyi efyɔ nɔlɔ yí yi xomu anɔ efyɔ xwemɛ. Vɔ Bibla denu mɔ Mari nu enyɔ cɛ hanciwo nɔ Gabriɛli o yí mìdehlɛn kpɔ mɔ Mari biɔ mɔ wo le ji texwe nɔ ye le Fyɔɖuxu lɔ mɛ, shigbe lé Yesu nukplavi amɛve ɖekawo wɛ nɛ o. (Mt. 20:​20-23) Enumɛɖeɖe cɛwo do ŋsɛn kankandoji mìwo tɔ mɔ Mari nyi nyɔnu ci yí sɔ yiɖeki hwe sugbɔ!

19-20. Shigbe lé wodri do Ʒaki 1:​22-25 koɖo 4:8 mɛ nɛ ɖe, nyiwo yí nyi mìwo tajinuwo nɔ mìle nu kplakɔɔ?

¹⁹ Mìɖo aɖonɔ ŋwi mìwo tajinu vevitɔ lɔ, ci yí nyi mɔ mìate gogo Yehowa doji, nɔ mìle Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo wemawo kplakɔ. Mìjinɔ hɛnnɛ mɔ mìado jeshi “mɛ ciŋmɛ” mìnyi nywiɖe koɖo trɔtrɔ ciwo mìawa gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Mawu. (Hlɛn Ʒaki 1:​22-25, nwt; 4:8.) Le tɔtɔmɛ nɔ enukplakpla ɖekpokpuiɔ, mìɖo abiɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ Yehowa. Mìaɖe kuku ni mɔ yi le kpedo mì nu mìakpɔ nyɔna so enu ci mìjikɔ akpla mɛ yí ado jeshi trɔtrɔ ciwo mìɖo awa.

²⁰ Le vamɛ mɔ mì pleŋ mìawa shigbe mɛ ci ehakpatɔ lɔ dre mɔ: “Amɛ nywi lɔnnɔ enukplakpla [Yehowa] tɔwo. É bunɔ tamɛ so wo nu kede koɖo ezan. . . . Enushanu ci é wanɔ nyi ejiɖuɖu.”​—Eha. 1:​2, 3.