U Fa Kpa?

Ideri ihiar i kwasecôghol yange er iyua a mi la kuma inyaregh nena?

Sha derianyom u hiihii la Mbayuda taan kpandegh ku tempel hanma inyom sha sule uhar mba ve kuma u kimbin injar i tom u ayange ahar yô. (Mateu 17:24) Yesu yange kaa ér mba teen mbaatsator uhar “sha toro,” u kuma sha injar i tom u miniti 45 yô. Yange or a gema a lu a toro uhar shin inyaregh ki tom u miniti 90 yô, nan yam mbaatsator utaan.—Mateu 10:29; Luka 12:6.

Iyua i Yesu nenge kwasecôghol u lu icankwase er ken tempel la yina sha toro uhar mba i yamen mbaatsator utaan a mi la ica je. Ideri ihiar la lu inyaregh ki hemban gban ijime ki ior yamen kwagh a mi ken Iserael sha shighe la yô. Aluer i tôô inyaregh kin i kar sha inyaregh ki tom u ahwa 12 yô, kia yina u kimbin or sha tom u miniti 12.

Yesu kaa ér iyua i kwasecôghol la i hemba i ikpelaior igen i i er iyua “ken mngee u ve ngee a akaa” la. Er nan ve Yesu ôr nahana? Ngeren la tese ér kwase la lu a “ideri ihiar” tseegh, nahan yange una soo yô ma er iyua a môm ma ver môm her. Nahan kpa a haa “kwagh u a lu a mi sha u koson iyol na cii” la.—Marku 12:41-44; Luka 21:2-4.

Lu hanma shighe i hii u yilan Saulu ér Paulu?

Apostoli Paulu yange lu Orheberu shi hingir Orromanu kpaa. (Aerenakaa 22:27, 28; Mbafilipi 3:5) Nahan a shi nan kpa shighe u lu iyev la i yilan un sha iti i Heberu i Saulu man i Roma i Paulu la. Adooga anmgbianev mba Paulu mbagenev kpa lu a ati a Roma man a Grika. (Mbaromanu 16:7, 21) Heela tseegh ga, Mbayuda mba sha ayange la kpishi yange ve lu a ati har, hemban je yô mba ve lu ken tar u Iserael ga la.—Aerenakaa 12:12; 13:1.

Ka inja er apostoli ne yange hingir Orkristu anyom kar hemba pue kpa ior hemba fan un sha iti na i Heberu i Saulu la nahan. (Aerenakaa 13:1, 2) Kpa alaghga yange yemen tom mishen sha kwa u hiihii ken inyom i 47 shin 48 la yô, hemba soon ér i yilan un sha iti na i Roma i Paulu la. Yange i tsua un ér a pase loho u dedoo hen ior mba ve lu Mbayuda ga yô, nahan nenge ér vea hemba soon iti na i Roma la. (Aerenakaa 9:15; 13:9; Mbagalatia 2:7, 8) Shi adooga hemba soon iti na i Paulu la sha ci u gbenda u Mbagrika yilan iti na i Saulu i ken zwa Heberu la za kwagh môm a iti i dang igen i ken zwa Grika. Aluer ka nyityôkwagh je yange i na ve musan iti kpa, Paulu yange tese ér gba un ishima u “hingir . . . hanma kwagh cii, sha u a lu nan nan kpaa, [una] yima mbagenev yô.”—1 Mbakorinte 9:22.

[Picture on page 28]

Gbenger sule u i yer lepton la, ka igbanger na je ne