Yehova Ka A Kohol Ior Nav Imôngo
Yehova Ka A Kohol Ior Nav Imôngo
“Kohol ior, nomso man kasev man mbayev mba kiriki kua shiror wou.”—DUT. 31:12.
Ú NA MLUMUN WER NYI?
Ka akav a nyi a tese ér mbamkohol mba vesen gba ior mba Yehova kwagha?
Ka nyi yange í gba u Mbaiserael vea er ve vea za uiniongo mba i eren ken Yerusalem laa?
Doo u ú bunde mkohol u vesen môm ga sha ci u nyi?
1, 2. Ka mbamkohol mba han se lu henen kwagh ve ken ngeren nee?
MBASHIADA MBA YEHOVA ndera eren mkohol u ityar ityar man mbamkohol mba vesen ica i gba hegen. Se mbagenev se vande zan mbamkohol mban ken anyom a karen ne, alaghga je yô, kuma acin imôngo je kpaa.
2 Sha ayange a tsuaa la, ior mba Aôndo zaan mbamkohol mba vesen. Se lu henen kwagh u mbamkohol mba shonov, mba i er kwagh ve ken Bibilo la, shi se time sha gbenda u ve zough vea mbamkohol mba se eren ainge ne kpaa. Heela tseegh ga, se time sha ityôkyaa i i ne ve i doo u se zaan mbamkohol mba vesen mbara yô.—Ps. 44:1; Rom. 15:4.
MBAMKOHOL MBA INJAAV MBA NGISE MAN MBA AINGE
3. (a) Ka nyi yange i za hemen hen mkohol u i er kwagh na ken Bibilo, u ior mba Yehova hii eren laa? (b) Yange i yila Mbaiserael ve kohol imôngo nena?
3 Mkombo u Mbaiserael kumba hen kpe u Uwo u Sinai sha u ngohol ityesen hen Yehova la lu mkohol u vesen u i hii ôron kwagh na ken Bibilo je la. Sha kpôô yô, mkohol la lu kwagh u injaa kpishi u i lu a vande eren ken mcivir u mimi ga yô. Mbaiserael yange ve nenge tahav mbu Yehova sha shighe u saan iyol, u Yehova na ve Atindi na ne, man a̱ shi nan kpa ve hungur iyange ne sha won ga. (Eks. 19:2-9, 16-19; ôr Ekesodu 20:18; Duteronomi 4:9, 10.) Kwagh ne lu mhii u ikyur i Aôndo ya a Mbaiserael la. Mkohol la been, shighe kar yô, Yehova maa ver gbenda u kohol ior ijiir i môm. Yange kaa a Mose ér a er ukakaki uhar sha azurfa sha er una tôngon sha u yilan “ior cii” ér ve̱ va kohol “hen hunda u tenti u kohol ker la” yô. (Num. 10:1-4) Sha kpôô yô, yange vea zuan a msaanyol sha ashighe ne je ka u henen a hen ga!
4, 5. Mkohol u Mose er vea ior, man u Yosua kpa va er vea ior la lu a inja kpishi sha ci u nyi?
4 Mbaiserael yange mba tse ken taaikyôngo ka kom er anyom 40 nahan yô, Mose kohol ikyurior la jimin cii. Yange kohol ve shighe u ve hingir ikyurior ica lu a gba ga la. Lu u ica a gba ga tsô, vea nyôr ken Tar u Ityendezwa la, nahan lu sha shighe vough je Mose lu umbur anmgbianev nav akaa a Yehova er sha ci ve la, man a una va er ken hemen la kpaa ye.—Dut. 29:1-15; 30:15-20; 31:30.
5 Alaghga lu hen mkohol ne kpa Mose pase ikyurior la ér gba u vea eren mkohol hanma shighe sha u civir Aôndo ye. Hanma inyom i sha utaankaruhar yô, yange i lu Iniongo i Atumbe. Nahan nomso man kasev man mbayev kua ushirmbaiorov cii ve kohol hen ijiir i Yehova a tsough la, sha u ‘ungwan shi henen u cian TER, Aôndo, shi wan akaaôron a tindi la cii ikyo, shi eren sha mi’ kpaa. (Ôr Duteronomi 31:1, 10-12.) Nahan sha hiihii la je, ior mba Aôndo fa wang ér gba u vea kohol imôngo hanma shighe vea henen Mkaanem ma Yehova kua mbaawashima nav. Shighe u Mbaiserael ngohol Tar u Ityendezwa, kpa akuraior a fan Aôndo ga kase ve her la, Yosua kohol ikyurior i Iserael sha u taver ve asema ér ve za hemen u civir Yehova sha mimi. Nahan ior tôndo zwa ér vea za hemen u civir Aôndo sha mimi.—Yos. 23:1, 2; 24:1, 15, 21-24.
6, 7. Ka mbamkohol mba injaav mba nyi ior mba Yehova ve er sha shighe wase nee?
6 Sha shighe wase ne kpa, i er mbamkohol mba injaav kpishi. Yange i yôô akaa a i ser sha gbenda u nongo ne u eren kwagh la, kua mkav u se seer kaven avur a ruamabera la, sha mbamkohol mban. (Anz. 4:18) Shighe u i nôngo Ityav Mbi Tar Cii Mbi Hiihii i bee ken inyom i 1919 la, Mbahenen Bibilo hii eren mkohol u vesen hen ijiir i i yer ér Cedar Point, i i lu ken kpentar u Ohio, ken tar u Amerika la. Iorov 7,000 yange ve za mkohol la. Lu hen mkohol shon kpa i yôô ér ior mba Aôndo ve̱ nôngo sha afatyô ve cii ve pase loho u dedoo ve tser tar cii ye. Ken inyom i 1922 la kpa, shi i er mkohol u vesen ayange ataankaranyiin hen ijiir ne. Anmgbian Joseph F. Rutherford yange taver mba ve lu ungwan kwaghôron na la asema ér: “Lu nen mba eren shiada sha kwagh u Ter, mba jighjigh man mba mimi. Shi za nen hemen u pasen kwagh hanma ijiir cii, zan zan a kar timin Zegebabilon. Yôô nen loho ne tser nen tar. Gba kpee u tar ua fa ér Yehova ka Aôndo shi Yesu Kristu ka Tor u utor man Ter u uter kpaa. Iyange ne ka i hemban ayange agen cii. Nenge, Tor hii hemen ve! Ne mba mba yôôn angwe u mtemtor na. Sha nahan yô, yôô nen, yôô nen, yôô nen angwe u Tor man Tartor na.” Mba ve lu hen mkohol la, kua ior mba Aôndo sha tar cii yange ve lumun kwaghwan la saan saan.
7 Shi yange doo Mbahenen Bibilo kpishi u tôôn iti i Mbashiada mba Yehova la, hen mkohol u ve kumba ken gar u Columbus, ken kpentar u Ohio, ken inyom i 1931 la. Ka ker ken inyom i 1935 la yô, shi i za mkohol u vesen ken gar u Washington, D.C. Lu hen mkohol ne kpa Anmgbian Rutherford pase kwagh u “zegeikpelaior,” i í er kwagh u i ken takerada u Mpase ér, i̱ “tile sha ishigh ki ikyônough ki torough kira man sha ishigh ki Waniyôngo” la ye. (Mpa. 7:9-17) Ken inyom i 1942, shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la di, Anmgbian Nathan H. Knorr na kwaghôron u sagher iyol, lu a itinekwagh ér, “Bem, Una Tsa Kpa?” Ken kwaghôron la, Anmgbian Knorr yange pase kwagh u a til sha ityough ki “inyam i nyian bong,” i í er kwagh u i̱ ken takerada u Mpase 17 la, shi pase kpaa ér, ityav mbia been kera yô, a er tom u pasen kwagh la kpishi.
8, 9. Hii nan ve mbamkohol mbagenev ve hembe doon ior mba Aôndo yumu?
8 Sha mkohol u yange i er ken gar u Cleveland, ken kpentar u Ohio, ken inyom i 1946, u lu a itinekwagh ér “Akuraior A i Saan A Iyol La”, Anmgbian Knorr na kwaghôron sha itinekwagh i i kaa ér, “Mbamtaver Mba Sôron Tom Wase shi Seer Gbanger a U” la. Anmgbian ugen u yange tema sha tsembe u nan kwaghôron la yô, kaa ér Anmgbian Knorr yange pase tom u i gbe u se er la, shi pase ér i soo u maan ijiir i gberen ityakerada man iyagh ki Betel u ken Brooklyn la ki seer kehen. Nahan mba ve lu hen mkohol la ve kure ave tsô shi ve gba kuren. Shin er se tema sha tsembe, nahan lu u se fatyô u nengen a mshim ma iorov wang ga nahan kpa, lu ican u nengen er saan hanma or iyol ga. Ken inyom i 1950 la, yange doo mba ve za mkohol u ityar ityar u i er ken gar u New York la kpishi er i due a Bibilo i New World Translation of the Christian Greek Scriptures la nahan. Bibilo i New World Translation lu Bibilo i ken zwa Buter u ainge, i í hide i nger iti i Aôndo ker sha ajiir a i gbe u ma i nger la vough vough yô.—Yer. 16:21.
9 Mbamkohol mba Mbashiada mba Yehova zua shighe u i tôv ve a ican kera la kpa yange ve lu mba kôron ken ishima tsung. U tesen ikyav yô, Adolf Hitler yange sue ér una tim Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Jamani vindi vindi. Kpa ken inyom i 1955 la, Mbashiada mba kuman iorov 107,000 nahan nyôr mkohol ken gar u Nuremberg, hen ijiir i Hitler man mba suen un vanden kohol her la. Yange saan mbakpishiv mba ve lu hen mkohol la iyol je gande, tsô ve haa mliam ashe! Ken inyom i 1989 la kpa, anmgbianev mba kuman iorov 166,518 za mkohol u i kumba ken tar u Poland, u lu a itinekwagh ér “Mciviraôndo” la. Anmgbianev mban yange ve mough ken tar u i yilan u hen shighe la ér Soviet Union man u i yilan ér Chekoselovakia la, mbagen di mough vegher u sha ityoughkitaregh ki Yuropa. Mbagenev yô, yange lu hiin ve u zan mkombo u Mbashiada mba Yehova, u̱ hemban iorov 15 shin 20 je la. Shi yange saan anmgbianev iyol kpishi shighe u i za Mkohol u Ityar Ityar ken inyom i 1993, u lu a itinekwagh ér “Ityesen i Aôndo”, u i er ken gar u Kiev, ken tar u Ukraine la. Mba i er ve batisema sha mkohol ne lu iorov 7,402, man ka ingyegh ki hemban ngeen ki i er ior batisema sha mkohol u Mbashiada mba Yehova ken iyange i môm je la.—Yes. 60:22; Hag. 2:7.
10. Ka mbamkohol mba han u hembe umbur kwagh ve, man ka sha ci u nyi?
10 Alaghga u ngu umbur mbamkohol mba vesen shin mbamkohol mba sha ityar ityar mbagen her. Ú umbur mkohol u vesen u yange u hii zan, shin u yange i er u batisema sha mi la kpa? Mbamkohol mban yange ve wase u u seer yan ikyar a Yehova, nahan ve de hungur we ga. Za hemen u umbur ve her gbem.—Ps. 42:4.
MBAMKOHOL KA ASHIGHE A SE EMBER YÔ
11. Ka uiniongo mba han Aôndo yange kaa ér Mbaiserael ve zaan hanma inyomo?
11 Yehova yange kaa ér Mbaiserael ve za eren uiniongo ken Yerusalem hanma inyom. Lu Iniongo i Bredi u I We Kwa sha Mi Ga La man Iniongo i Ulahadi (i va gema yilan iniongo ne ér Pentekosti) kua Iniongo i Atumbe. Aôndo yange wa tindi sha kwagh u uiniongo mban ér: “Hanma inyom nomsombaiorov ou cii, ve̱ va sha ishigh ki TER Aôndo kwa tar.” (Eks. 23:14-17) Nomsombaiorov kpishi yange ve fa er uiniongo mban lu a inja yô, nahan ve zaan a icombor ve jimin cii.—1 Sam. 1:1-7; Luka 2:41, 42.
12, 13. Mbaiserael kpishi yange ve za uiniongo mba i eren hanma inyom la nena?
12 Hen ase kwagh u yange i gba u tsombor u or u ken Iserael ua er sha u zan uiniongo mbara yô. U tesen ikyav yô, yange i gba u Yosev vea Maria vea mough ken Nasareti vea zende zende u kuman ukilomita 100, sha u yemen Yerusalem. U hen wer aluer gba u ú za imba zende la a mbayev mba kiriki angahar nahan, a tôô u ayange ame? Avur a Bibilo a a er kwagh u zende u Yesu za ken Yerusalem shighe u lu iyev la tese ér, ior mba hen tsombor môm yange vea zaan zende ne yô, ve za vea ahuraior a ve imôngo. A̱ shi nan kpa, yange i lu kwagh u saan ve iyol u zan zende imôngo shi yôron imôngo shi keren ijiir i tsan hen gar u ve fe un tsembelee ga yô. Zende u yange ior zaan ken Yerusalem ne lu zende u ngeen a akaabo ga, ka nahan ve Yesu yange lu anyom 12 tseegh kpa mbamaren nav na un ian i zenden kera gbar gbar ye. Nenge er mbayev mba kiriki je kpa uiniongo mbara yange vea hungur ve ga yô!—Luka 2:44-46.
13 Shighe u i sambe Mbaiserael ken akuraior wue wue la kpa, ior ve mough ken ityar kposo kposo ve va uiniongo mban. Sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, Mbayuda mba yange ve soo uiniongo mban la kua mba ve nyôr a nyôr Mbayuda la, mough sha ajiir kposo kposo, er Italia man Libia man Krete man Ashia u Kiriki kua Mesopotamia, ve za ken Yerusalem sha u za eren iniongo i Pentekosti ken inyom la.—Aer. 2:5-11; 20:16.
14. Mbaiserael yange vea za uiniongo mba i eren hanma inyom la nahan, i lu ve ken ishima nena?
14 Kwagh u hemba lun Mbaiserael mba ve civir Yehova sha mimi mbara kwagh u vesen ken uiniongo mban cii yô, lu mcivir u yange ve za civir Yehova imôngo vea ikpelaior i Yehova doo i ishima la. Nahan yange i lu mba ve ze uiniongo mbara ken ishima nena? Shighe u Yehova lam a ior nav sha kwagh u Iniongo i Atumbe la, a kaa a ve ér: “Ember sha iniongo you, we man wan wou u nomso man wan wou u kwase man kpan wou u nomso man kpan wou u kwase man Orlevi man shiror man ancôghol kua kwasecôghol mba ve nyer u a nyôr yô. Ayange ataankarahar er TER, Aôndo wou, iniongo hen ijiir i TER Una tsuwa, gadia TER, Aôndo wou, Una ver u doo doo sha mtser wou cii man sha tom u sha ave ou cii, ú mgbough a iember dedoo.”—Dut. 16:14, 15; ôr Mateu 5:3.
DOO U MBAMKOHOL MBA AINGE MBAN KPA VEA GBA SE KWAGH SHA CI U NYI?
15, 16. Ka nyi nahan yange u er sha er u za mkohol u vesene? Yange doo ú u eren nahan sha ci u nyi?
15 Nyian ne, ior mba Aôndo vea fatyô u henen akaa a dedoo sha kwagh u uiniongo mba i eren ken Yerusalem la! Mbamkohol asev zua sha mba yange i eren sha ayange a tsuaa la sha igbenda kpishi. Ainge kpa ka i gba u se mbakpishiv se nôngo kpoghuloo ve se za mbamkohol asev ye, di er ior mba Aôndo mba sha ashighe a tsuaa la nahan. Nahan kpa, ka i vihi se ga, sha ci u ka se fa ser se zua a mbamtsera kpishi sha mbamkohol mban. Mbamkohol mban mba a inja kpishi ken mcivir wase, er sha ayange a tsuaa la kpa lu nahan. Akaaôron a ka se ungwa la, man mkav u ka se zua a mi hen mbamkohol mban la, ka a wase se u seer kporom ikyua a Aôndo. Mbamkohol mba vesen ka ve mgbegha se u eren sha kwagh u se hen ken Bibilo la, shi ka ve wase se u palegh mbamzeyol kpaa. Ka ve taver se ishima u palegh akaa a aa na se ishimanyian, ve se hingir u eren akaa a nan se ishimavihin la.—Ps. 122:1-4.
16 Hanma shighe yô, ka i saan mba zan mkohol u vesen iyol. Ibaver igen sha kwagh u mkohol u vesen u yange i er un ken inyom i 1946 yô kaa ér: “Yange doo u nengen er mbashiada udubu udubu kohol ijiir i môm saan saan, shi ve lu kuhwan ityogholough, wan atsam a doon ungwan, wuese Yehova la je zua ga.” Anmgbian u yange nger ibaver ne la shi kaa ér: “Yange saan ior iyol kpishi, nahan ve za na ayol a ve shin Afishi a Nengen sha Tom u Nan Iwasen sha Mkohol sha u eren anmgbianev vev tom.” Kape we kpa ka i lu u shighe u ú ze mkohol u vesen shin mkohol u ityar ityar laa?—Ps. 110:3; Yes. 42:10-12.
17. I gema akaa agen sha gbenda u yange i eren mbamkohol la nena?
17 I gema akaa agen sha gbenda u yange i eren mbamkohol la. U tesen ikyav yô, mbagenev umbur er yange i er mkohol ayange anigheni yô! Yange i er mkohol sha iaven i pepe man iaven i atetan man iaven i aikighe. Kwaghpasen yange lu kwagh u i eren sha mbamkohol mban hanma shighe yô. Ashighe agen yange i hii mkohol sha ahwa ataankaranyiin pepe, i er un zan zan ahwa ataankaranyiin a utu. Ior yange ve na ayol a ve sha u yôron, nahan ve er kwaghyan u pepe man u atetan kua u aikighe sha er ior vea ya yô. Kwagh ne lu tom u kiriki ga cii. Kpa se mba kera eren mbamkohol mba vese shighe gôgônan nahan ga. Shi er ior cii ka ve va a kwaghyan ve yô, hanma or ka nan hemba veren ishima sha akaaôron a sha mkohol la.
18, 19. Ka hanmô iaven i mkohol u vesen i hembe doon we, man ka sha ci u nyi?
18 Akaa agen nga, a i eren sha mbamkohol, a hanma shighe yô, ka se zer veren ashe a mi yô. Man i ndera eren akaa ne sha mbamkohol ka kwagh u nyian a mi ga. U tesen ikyav yô, ka se zua a “kwaghyan sha shighe vough” sha akaaôron a ka i na la, man ityakerada i ka i due a mi sha mbamkohol mban la. Akaaôron man ityakerada ne ka i wase se se hemba fan inja i akaaôron a profeti a ken Bibilo, man ityesen i i lu ker la. (Mat. 24:45, NW) Se fatyô u tesen ior mimi u Bibilo a ityakerada ne. Anumbe a i eren sha akaa a ken Bibilo la ka a taver mbayev man mbaganden cii ishima u timen sha mbaawashima vev shi kuran ayol a ve sha mhen u taregh. Kwaghôron u batisema kpa a ka a wase se cii se hen sha akaa a a hembe gban se kwagh la, shi ka i doo se u nengen er mbagenev ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova, i er ve batisema la kpaa.
19 Mbamkohol mba vesen ka kwagh u i eren ken mcivir u mimi ica i gbe hegen yô, man ka ve wase se se za hemen u civir Yehova sha mimi saan saan, sha ashighe a taver je kpaa. Shi ka ve wase se u seer shiren Aôndo tom kpaa. Mbamkohol mba vesen ka ve bugh se aan a zuan a azende a he, shi ka ve wase se se seer soon anmgbianev asev mba ve lu sha tar cii la, shi ka gbenda u vesen u Yehova a nengen sha ior nav shi a veren ve je la. Doo u hanmô wase nana wa ago iyol sha er nana lu hen hanma iaven i mkohol u vesen cii yô.—Anz. 10:22.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 30 la]
Mkohol u ityar ityar u yange i er ken gar u New York ken inyom i 1950 la
[Foto u sha peeji 32 la]
MOZAMBIQUE
[Ufoto mba sha peeji 32 la]
SOUTH KOREA
