Ucôôci Vea War Kpa?

STEPHEN Tirwomwe ka or u ken tar u Uganda u a lu orhemen adua yô, á kaa wener, “ior mba ken tar u Britain na Aôndo jighjigh heregh kpa ve gema mba palegh Kristu, ve ngohol un ga.” Yange war ku anyom kar kuma er 20 nahan shighe u i wua ior ken côôci na i Anglican sha ipila ken tar u Uganda la. Hegen ngu ken gar u Leeds ken tar u Ingila, ngu pasen kwaghaôndo sha ajiir a nomso ve tem mbamzough vev yô; ka á tôô miniti pue á lam a nomso mban cii man ve ve tume ityou haan ishor ye.

Ka ken tar u Britain tseegh kwagh u kwaghaôndo a ze iyol ga, ken tar u Amerika kpa nongo u i sember bughun ú ainge i yer ú ér Anglican Mission la kpa ngu nôngon a imba zayol u ken jijingi ne. Ijiir i Ombonakaa sha Intanet i nongo u he ne kaa ér: “Hegen tar u United States hemba ngeen a mba lamen zwa Buter mba ve ze côôci i môm i môm ga, shi kwagh kpa a gbe ve sha akaa a ken jijingi ga yô. Tar u United States hingir ijiir i i gbe u mbamishen vea er tom her yô.” Mbamishen mba ve tím nongo u he ne nôngo ér vea gema côôci ve kpa hemba ve, nahan ve undu aeren a í, ve kohol mbahemenev mba ken veghertar u Ashia man Afrika sha u vea er “tom kwaghaôndo ken tar u United States” yô.

Kpa er nan ve mbamishen mba ken Afrika man Ashia man ityar i ken Latin Amerika ve lu ‘pasen ior kwaghaôndo’ ken ityar i Yuropa man i ken Imbusutarimese i Amerika, i i senge ér ka ityar i Mbakristu laa?

Ka An Jim i Lu Yiman Nanaa?

Anyom hemba deri unyiin hegen shighe u mbamishen mba ken Yuropa mough lugh lugh lu yemen ken ityar i ken Afrika man Ashia man ityar i ken ityeku i Pacific man ken Imbusutariyan i Amerika i abuter ngohol lu sha ikyev ve la. Awashima ve yô, lu u vea za tese ior mba ken ityar ne mba ve nenge ve ér ka mbafanaôndoga la kwaghaôndo ve. Ica gba ga tsô maa ior mba ken ityar i yange i lu sha ikyev i tar u Amerika, i i senge ér i tím í sha atindiakaa a Mbakristu la kpa gba veren ucôôci sha ajiir kposo kposo sha tar, zan zan yô tom ve ne kar hemba ú mbamishen mba ken Yuropa lu eren la. Kpa hegen yô kwagh ne kôr gema kuaa, kera ka nahan ga.

Andrew Walls, orhemen u Ijiir i Henen Kwagh u Mbakristu ken Ityar i i Lu Ityar i Abuter Ga La kaa ér “[Mbakristu mba ken iti] hemba mban a tahav hegen sha ajiir a ngise ve lu a mi ga la.” Ken inyom i 1900 la, ior kpishi mba yange ve senge ér ve mba Mbakristu la lu ior mba ken Yuropa man mba ken Imbusutarimese i Amerika. Nahan kpa ainge ne iorov 60 ken deri ken ior mba ve senge ér ve mba

 Mbakristu cii ka ken Afrika man Ashia man ityar i Latin Amerika ve dugh ye. Semberee ne mbatôônabaver due a ibaver ér: “Ka ufada mba ken tar u Philippines man u India ve lu hemen ayou a aduaav a Mbakatoliko ken ityar i Yuropa ye,” shi “ken tar u Amerika kpa mba̱ za tôôn ufada ken ityar igen van a mi, nahan hegen ne hanma fada u a lu hemen parish ken atô u ufada ataratar ken tar la tsô yô ka u i za ve a nan ken tar ugen yô.” Mbaivangeli mba ken tar u Netherlands mba ve dugh ken ityar i Afrika, hemban je yô ken tar u Ghana la kaa ér “ve mbá mbamishen mbajighjigh mba ve lu eren tom ken veghertar u kwagh a hembe gban ior sha akaa a taregh yô.” Mbapasen ivangeli mba ken tar u Brazil mba eren mbamkohol mba pasen ior kwaghaôndo ayange ne sha ajiir kposo kposo ken tar u Britain. Orngeren akaa ugen kaa ér: “Mbakristu mba ve lu mbamishen mba moughon yemen tom sha ajiir a ngise mbamishen moughon her yemen a yem sha ajiir agenegh la.”

Ashe Ver Ikyôr Doo Ga

Ikyav tese ér kwagh gba sha mbamishen kpishi ken ityar i Yuropa man i ken Imbusutarimese i Amerika i i lu hemban gban a gba ica a Aôndo la. Ipipaabaver igen kaa ér, “Mbakristu mba zan adua nduuruu ken tar u Scotland ngee ga.” Ken tar u France man Jamani je yô kwagh ne hemba tumen inya cii. Abaver agen di kaa ér, zum u i tôv “ior i tar u Amerika man Kanada yô, iorov mba ken tar u Amerika er 40 ken atô u deri nahan, man mba ken tar u Kanada 20 ken atô u deri kaa ér ve mba bundu adua ga.” Kpa kwagh ne kaha kposo ken tar u Philippines, ape i kaa ér ior kpishi mba bundu adua ga la, man ken ityar igen i ior kpishi ve lu a kwagh ave ga la kpa kape kwagh ne a lu vough je la.

Shi kwagh ugen u a hembe doon u se fa je yô, ior mba zan adua mba ken Veghertar u Imbusutarimese, ape i lu ityar i abuter ga la, wa iyol sha kwaghaôndo hemba ior mba ken Veghertar u Imbusutariyan, ape i hembe lun ityar i abuter la. Ikyav i tesen yô, hanma shighe u ka a tôv Mbakatoliko mba ken tar u United States man ken Yuropa je ve zer kaan ér ve kera na mbahemenev mba aduaav jighjigh ga, shi ve soo ér tahav mbu hemba lun sha ikyev i mba zan adua, shi i de nengen ér nomso hemba kasev ga. Kpa Mbakatoliko mba ken Veghertar u Imbusutarimese, ape i lu ityar i abuter ga la ngohol ityesen i côôci i̱ tese sha akaa ne la ave ahar. Nahan er i lu ityar i i lu abuter ga la i lu hemban suen ucôôci hegen yô, kwagh ne ngu hingir kwagh u ken hemen yô ayôôso a va due sha mi yô. Orfantakerada Philip Jenkins u a timen sha akaa a mbayiase man kwaghaôndo la tsengakaan wener: “Ikyav tese ér anyom pue shin ikyundu nahan ken hemen yô, Mbakristu mba ken ityar i abuter vea nenge anmgbianev vev mba ken ityar i i lu abuter ga la ér, mba eren Kwaghaôndo u Kristu sha mimi ga, mban di kpa vea nenge ve nahan.”

Er ashe a ver ikyôr nahan yô, Andrew Walls kaa ér ikyaa i i lu inya hange hange hegen yô ka gbenda u a kar ve “Mbakristu mba ken Afrika man Ashia man ken ityar i Latin Amerika man ityar i ken Imbusutarimese i Amerika man Yuropa vea lu imôngo ken ucôôci vev, vea lu a jighjigh u mimi môm yô.” We yô ú hen wer nena sha kwagh nee? Ucôôci vea war ken tar u mpav a lu ne je kpa? Kanyi ia na ve Mbakristu vea lu ken mzough sha mimini? Kwaghngeren u a dondo ne una na ú mbamlumun mba ve har sha Ruamabera yô, shi una tese ú ikyav wanger wanger i i tese ér nongo u Kristu ugen ngu u ú lu ken mkpeyol shi ú lu samber sha tar jimin cii yô.

[Picture on page 4]

Ijiir i ngise lu côôci ne hingir ijiir i yan kwagh shi kuhwan kwagh her hegen

[Credit Line]

AP Photo/Nancy Palmieri