Ityough 10

Ujijingi Mbaiferev Mba a Tahav

1. Ka sha ciu nyi ior kpishi ve ne jighjigh er vea fatyô u lamen aa mbakpeneve?

ASHIGHE KPISHI IOR ka ve kaa er ve lam a mbakpenev. Orgenegh u a sember kpen yô James A. Pike, bishôp u Tamen kaa er, yange un lam vea wan na u a kpe la, Jim. Sha kwaghôron u Pike yô, wan na la yange kaa a na er: “Mngu a ior heen akum akum, kua ave a kenden a mo sha . . . Ka er yange mkaau nahan la m mase zuan a msaanyol ye.”

2. (a) Ka sha ciu nyi ior vea fatyô u lamen aa mbakpenev ga? (b) Nahan ka mbampin mba nyi ve dugh shami?

² Er anzaakaa la nahan a ban ga yum yô, tese wanger wanger er ior kpishi lam a maor ken tar u jijingi. Kpa ka mbakpenev jim ve lam a ve ga. Bibilo i pase waeng er: “Kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga.” (Orpasenkwagh 9:5) Nahan aluer ka mbakpenev ve lamen ken tar u jijingi ga yô, ka unô ve lamena? Ka unô ve eren sha u̱ i kaa er ka mbakpeneve?

3. (a) Ka unô ka ve kaa er ve mba mbakpeneve, sha ciu nyi? (b) Ka unô ujijingi mbaiferev ve ne ve kwaghôron hanma shighee?

³ Ujijingi mbaiferev mba. Ujijingi mban, shin azôv ne, ka mbatyomov mba ngise ve dondo Satan sha u hendan a Aôndo la. Ka sha ciu nyi ka ve eren sha u̱ i kaan er ka mba ve vande kpen mbaraa? Ka sha u samber a aie u i kaan er mbakpenev mba uma heregh la. Ujijingi mbaiferev mban ve na ior kpishi na jighjigh a aie u̱ i kaan er ku ka iaven i duen nyôron ken uma u genegh la. Sha u samber a aie ne yô, ujijingi mbaiferev mba a igbinda i tindin a ilyoho, mbapasen uivande man mbakpehenasor cii mba ka ve lu a kwaghfan u̱ i lu inja er ka u mbakpenev la.

U GEMAN ER UN NGU ORKPEN SAMUEL

4. (a) Ka sha ci u nyi yange Tor Saulu lu keren iwasen fere-fe-fere? (b) Yange Aôndo na tindi sha kwagh u mbalamen u ujijingi kua mbakpehen-ishor er nena?

⁴ Ikyav ngi ken Bibilo sha kwagh u jijingi u ifer u yange gema  iyol er un ngu profeti u Aôndo, Samuel, u yange kpe la yô. Kwagh ne er ken inyom i sha 40 i Tor Saulu tema tor la. Ikyum i uitya i taver iyol i Mbafiliti yange i va haa afo sha u nôngon ityav a Saulu kua akum a uitya a Iserael, nahan mciem ta un iyol kpishi. Saulu yange fa tindi u Aôndo u á yange akaa ne yô er: “De ze nen hen ujijingi mba mbakpenev ga, shin mbatsengan pasen akaa kpaa ga, de keren nen ve sha er ne̱ hôngor ayol a en sha a ve ga.” (Levitiku 19:31) Shighe ze gbaeng yô, Saulu ta Yehova kera. Nahan yô Samuel, zum u lu uma la je kpaa, venda u zuan ishigh a Saulu. (1 Samuel 15:35) Kpa hegen ne, va gbe ken kwaghtseren yô, ishima i nyian Tor Saulu sha ciu á fá Yehova una ver ato her a na sha u wasen un ga.

5. (a) Saulu yange za u keren iwasen hana? (b) Yange kwase u lamen aa jijingi la fatyô u eren nena?

⁵ Yange kumbur Saulu iyol kpishi sha u fan kwagh u a lu van un inya yô nahan a mough fese a za hen kwase u lamen a jijingi u mbakpenev ken Endor. Kwase la kpa lu a tahav u van a or u yange nenge a nan la. Sha mluiyol u kwase la pase un la yô, Saulu fa je er ka “Samuel.” Hen shighe la jijingi shon, u mluiyol na bee u Samuel la, ôr kwagh kaa er: “Ka nyi u zem iyol, u kende a mo?” Saulu gema kaa a na er: “Kwagh tserem tsung, gadia Mbafiliti mba nôngon ityav a mo.” Tsô jijingi u or shon la kaa a na er: “Ka nyi u pinim, er TER A undu u man A hingir orihom wouwe?” Hen shighe la, jijingi u or shon u mluiyol na bee u Samuel la, mase pasen Saulu er una kpe ken ityav mbi Mbafiliti mbila.—1 Samuel 28:3-19.

6. A fatyô u kaan er ka Samuel yange lam a Saulu ga sha ciu nyi?

⁶ Kpa sha mimi yô, ka Samuel jim yange kwase u lamen a jijingi  u mbakpenev la lam a na ga. Ga yô Samuel yange kpe, man ken ku yô or ka “nan hide hen inya i nan, sha iyange la je mbamhen mba nan saa ishe.” (Upasalmi 146:4) Aluer shi u kimbir u henen sha kwagh ne kpeghee yô imo la yange i lu i orkpen Samuel ga. Samuel yange lu profeti u Aôndo. Nahan vande kôron tom u lamen a ujijingi la ihyom. Shi er se vande ôron nahan, shighe u lu uma la je kpaa venda u lamen a Saulu or u hembanato la. Nahan, luun er Samuel yange una lu uma heregh nahan, yange ma ker gbenda u zuan ishigh a Saulu sha ikyev i mba lamen a jijingi u mbakpenevee? Shi hen yôô: Yehova vande vendan kera u nan Saulu imo sha makwagh. Nahan ka or u lamen a jijingi u mbakpenev la una kighir Yehova er a na Saulu mkaanem sha ikyev i orkpen Samuel yee? Man aluer mbaumav vea fatyô u lamen a mbakpenev vev mba doon ve ishima yô, Aôndo u dooshima una kera kaa er ve̱ hingir mba lun “waeng ga” sha er vé gem hen mba lamen a jijingi u mbakpenev yum ga.

7. Ka icin i nyi yange Aôndo ta ior nav sha u kuran ve sha kwagh u ujijingi mbaifereve?

⁷ Kpa kwagh u alu jim yô ujijingi mbaiferev mban kegh iyol sha u eren uumace kwaghbo tseegh, ka nahan Yehova a lu wan mbacivir un kwagh sha u kuran ve ye. Ôr a se kwaghwan u yange i na ikyurior i Iserael la. Kwaghwan ne una vau a mkav sha igbinda i azôv a tsughun ior a mi yô. Bibilo i kaa er: “Or u nan er wan u nan u nomso shin u kwase a̱ kar ken usu, i de zough a nan ken a we ga, shin or u kpehen ishor, shin or u eren ahir, shin or u pasen uivande, shin or u lamen ishor, . . . shin or u nan pin jijingi u orkpen kwagh . . . Gadia hanma or u nan eren akaa angan cii, nan ngu TER kwagh u ihôngorough je.” (Duteronomi 18:10-12) Gba u se ker u fan kwagh u ujijingi mbaiferev ve eren a ior nyian la sha er se fatyô u kuran ayol a ase yô. Kpa cii man se hen kwagh sha akaa ne yô, se hen se fa nen shighe man er yange i hii man ujijingi mbaiferev ve lu la.

 MBAITYOMOV MBA YANGE VE HINGIR UJIJINGI MBAIFEREV LA

8. (a) Ka unô kpaa yange Satan tsugh ve ve hemba Aôndo ato? (b) Yange mba gbihin tom ve u eren shaala yô, ka han yange ve yeme?

⁸ Sha u tsughun Ifa ken sule u Eden la yô, orityom u genegh hingir jijingi u ifer u i yer un er Diabolo Satan la. Ka ze deghôô yô shi gba meen mbatyomov mbagenev kpaa sha u ve̱ ta Aôndo kera yô. Zer meen ve gbem tsô va hemba. Tsô mbatyomov mbagenev gbihi tom u Aôndo yange wa ve sha ikyev er ve̱ eren shaala la, ve sen ve nyôr shin tar shi ve gema ayol ve hingir er ior nahan. Orhenen u genegh Yuda yange nger kwagh ter “mbatyomov mba Shaav mba ve kera wa iko sha tahav vev mbu i ver ve sha mi hiihii la ga” la. (Yuda 6) Yange ve sen shin tar sha ciu nyi? Kanyi isharen i bo yange Satan wa ve ken asema man yange ve gbihi ajiir a injaa shaalaa?

9. (a) Ka sha ciu nyi mbatyomov mbara yange ve sen shin tara? (b) Bibilo i tese er kwagh u yange ve er la lu vough ga nena?

⁹ Bibilo i pase se er: “Ônov mba Aôndo nenge ônkasev mba iorov doo ashe; tsô ve er kasev mba sha asema a ve cii.” (Genese 6:2) Een, mbatyomov mbara yange ve hingir ior, maa ve sen shin tar ve gba va yaven a kasev mba doonashe. Kpa ieren la i kuma sha mbatyomov ga. Kwagh ne lu ihyembeato. Bibilo i tese er kwagh u yange ve er la lu shami ga vough er yange ior i Sodom man Gomora lu yaven a nomso mba iorov man lu shami ga nahan. (Yuda 6, 7) Nahan kanyi kwagh yange i due sha imbaieren nee?

10, 11. (a) Ka ônov mba nyi yange mbatyomov mbara maraa? (b) Kanyi yange i er akôraior la zum u Mngerem-ma-deemee va laa? (c) Kanyi yange i er mbatyomov mbara zum u Mngerem-ma-deemee mera va laa?

 ¹⁰ Mbaityomov mban, yange ve mar ônov a kasev vev mbara. Kpa mbayev vev mbara lu kposo. Yange ve vese ve hingir akôraior, een, akôraior a ifer. Bibilo i yila ve er “ior mba ageev, mba sha ayange a ngise la, mbaduenati je.” Akôraior ne yange ve nôngo sha apera sha u kighir ior mbagenev sha er ve̱ hingir mbaiferev er ve nahan. Bibilo i kaa er ken masejime yô “hanma mhen u ishima i nan kpaa lu u bo tseegh gbem yô.” (Genese 6:4, 5) Tsô Yehova tindi Mngerem-ma-deemee. Nahan akôraior la, “Unefilim” mbara, kua aferaior la cii tim shin mnger. Kpa mbatyomov mba yange ve sen shin tar mbara kanyi yange i er ve?

¹¹ Yange ve tim shin mnger ga. Yange ve due ken ayol a ior kera ve yem sha ken ayol a jijingi. Kpa i kera lumun er shi ve nyôr ken nongoior u mbatyomov mba Aôndo mba waeng mbara ga. Kpa Bibilo i pase kwagh ve er: “Gadia mbatyomov mba Shaav mba ve er isholibo la kpaa Aôndo tange ve ga, A gbihi ve ken Tartaru ken  ahungwa a imegh sha u kuran ve zan zan shighe u ijir ia kuma yô.”—2 Peteru 2:4.

12. (a) Shighe u mbatyomov mbaiferev mbara hide yem shaala la kanyi kwagh yange i er ve? (b) Vea kera fatyô u huan ayol a ior ga sha ciu nyi? (c) Nahan kanyi ve eren hegene?

¹² Ka u kaan er yange i gbihi mbatyomov mbaiferev mban shin ahungwa kpôô kpôô a i yer er Tartaru ga. Kpa mbagenev lan geman Tartaru la ken Bibilo er “hell,” kpa gema ngu tesen ikyav sha gbeev mbu mbatyomov mban. Yange i tôndo ve kera ve kera lu ken iwanger i ken jijingi i nongoior u Aôndo la ga, man mba masen keghen di mtim u tsôron tsô. (Yakobu 2:19; Yuda 6) Hii sha shighe u Mngerem-ma-deemee la je, Aôndo kera de mbatyomov mbaazôvov mban sha u shi ve tôô ayol a ior, sha er ve̱ de kera eren sha asaren a ve a sha gbaaôndo ga la ga yô. Kpa mba eren tahav mbu cieriyol sha ior man kasev heregh. Ka sha iwasen i azôv ne je, Satan a lu “tsughun tar cii” ye. (Mpase 12:9) Mseer u ijimbagh nyian, kua ipila man aferakaa aa genegh kpaa tese er ka u se lu tsevaa sha er ve̱ de tsumen a vese ga yô.

GBENDA U MBATYOMOV MBAIFEREV VE TSUGHUN IOR LA

13. (a) Ujijingi mbaiferev mba tsum a ior nena? (b) Ahir a eren kanyi, man Bibilo i kaa sha kwagh u a er nena?

¹³ Se vande henen er Satan, u a lu “aôndo u tar u ainge ne,” a lu eren tom a ugomoti mbatarev kua kwaghaôndo u aiegh sha u pirin ior ashe sha er ve̱ de nengen a mimi sha kwagh u Bibilo ga yô. (2 Mbakorinte 4:4) Shi gbenda u tseer tseer u genegh u mbatyomov mbaiferev ve tsughun nomso kua kasev yô ka sha tomahir. Tomahir kanyi? Ka u yaren tom a ujijingi mbaiferev kpôô kpôô, ga yô, sha ikyev i ma orgenegh u lamen a ve. Tomahir ka ú na or nan hingir u lun sha ikyev i azôv. Bibilo i wa se kwagh er se̱ lu paleghaa sha hanma ieren i i zough ityô sha tomahir cii.—Mbagalatia 5:19-21; Mpase 21:8.

14. (a) Tom u kpehenishor la kanyi? (b) Bibilo i kaa er nyi sha kwagh nee?

¹⁴ Tom u kpehenishor kpaa ka gbaatom u tomahir. Inja na yô ka u keren gbenda sha u fan kwagh u ken hemen, shin u fan kwagh u a cimin yô, sha iwasen i ujijingi. Kwaghngeren u orhenen u Kristu Luka tese kwagh ne: “Wankwase ugen va kohol se, lu a jijingi u  tsengan fan akaa, lu nan uter nav mtsera kpishi sha ishor na la.” Nahan apostoli Paulu yange sagh wankwase la sha ikyev i jijingi u ifer la kera, nahan kera fatyô u tsenganfan akaa ga.—Aerenakaa 16:16-19.

15. (a) Kanyi akaa aa genegh a zough sha tomahiri? (b) U nyôron ken akaa la ka kwaghbo sha ciu nyi?

¹⁵ Ior kpishi mba a isharen sha tomahir sha ciu ka kwagh u cimin man u cieryol. Ka kwagh u saan ve iyol kpishi. Nahan ka ve hingir mba wan ave sha tom u mbatsav, mbatarev, mbakangenior, uivande mba eren, tomasan, Ikpiande i tesen akav shin akaa a genegh a á zough sha tomahir cii. Vea fatyô u ôron itiakerada i ambaakaa ne, shin usenema mba nengen, shin u nengen tom u akaa ne sha televishen. Shi alaghga vea zaan mkohol u mbalamen a mbakpenev ve ze la sha u zuan a kwaghôron ken tar u jijingi. Kpa akaa ne cii ka akaa a injaa ga kpishi je hen or u nan soo u civir Aôndo u mimi yô. Shi ka kwagh u vihin or iyol. Shi kwagh ne una fatyô u nyôron a or ken mzeiyol hegen je kpaa. Shi mba ve eren tomahir cii Aôndo una ôr ve ijir shi una zenda ve sha ishigh nagh kera.—Mpase 22:15.

16. Bibilo i tese er Mbakristu mba a ityav mbi nôngon a ujijingi mbaiferev nena?

¹⁶ Aluer or nôngo sha gbashima u nan cii nan de tomahir je kpaa, ujijingi mbaiferev mban vea lu nôngon ityav a nan heregh. Umbur yange Diabolo iyolna ôr kwagh a Yesu Kristu, lu meen un sha u a̱ per tindi u Aôndo yô. (Mateu 4:8, 9) Mbacivir Aôndo mbagenev kpaa ve vande tagher vanger a na. Apostoli Paulu kaa er: ‘Gadia . . . se mba nôngon ityav a . . . ujijingi mba aferev mba sha ajiir a Sha.’ Inja na yô hanmaor u civir Aôndo yô nana̱ “tôô nen ikav mbi utyaav mbi Aôndo cii sha u [nana] fatyô u tilen dông sha iyange i ifer yô.”—Mbaefese 6:11-13.

U HENDAN A JIJINGI U IFER

17. Aluer “imo” due ken tar u jijingi va lam a we nahan doo u ú er nena?

¹⁷ Aluer “imo” due ken tar u jijingi lam a we nahan doo u ú er nena? Man aluer “imo” la bee i or wou u a kpe la shin jijingi u dedoo ye? Shighe u yange “tor u ujijingi” lam a Yesu la yange er nena? (Mateu 9:34) Yange kaa a na er: “Yem kera, Satan”! (Mateu 4:10) We kpaa u fatyô u eren nahan. Shi, u fatyô u yilan sha iti i Yehova sha u zuan a iwasen. Er msen yila sha iti i Aôndo taver taver.  Umbur tahav nav hemba mbu ujijingi mbaiferev ca je. Dondo gbenda u kwaghfan ne. Amo a duen ken tar u jijingi la cii de veren ato ou her ga. (Anzaakaa 18:10; Yakobu 4:7) Kpa ka u kaan er hanmaor u nan ongo “amo” cii ka a azôv ga. Ashighe a genegh yô amo a ungwan la a fatyô u lun mkpeiyol ga shin angev mbu ken ityo.

18. Aluer or soo u den tomahir nahan ka ikav i dedoo i nyi Mbakristu mba tsuaa mba ken Efese yange ve tese i i doo u nana dondoo?

¹⁸ Alaghga yange u vande eren tomahir nahan kpa hegen u soo u haan akaa la kera. Nahan u er nena? Yô hen sha kwagh u ikyav i Mbakristu mba tsuaa mba ken Efese yange ve er la. Yange mba ngohol “kwagh u Ter” u apostoli Paulu yange pase ve la yô, Bibilo i kaa er: “Man mbagenev kpishi ken mbaerenahir ve kohol  ityakerada ve, ve va nande sha ishigh ki ior cii.” Itiakerada ne kuma inyaregh er mbaazurfa agbenger dubu akunduahargber nahan! (Aerenakaa 19:19, 20) Sha u kaven mba yange ve hingir mbadondon Kristu ken Efese la yô, aluer u ngu a akaa ken ya wou a á zough sha tomahir yô ka u vihin akaa la aluer aa taver ishe nan nan kpaa.

19. (a) Ior kpishi mba ve nyer iyol ken tomahir la kanyi ka ve fa ga? (b) Aluer se soo u lun sha tar ken iember gbem sha won yô, kanyi i lu i se er keng-e?

¹⁹ Er ior ve hembe lun a isharen nyian sha akaakpilighyol man a cimin yum yô, mba eren tomahir mba seer a seer. Kpa ior mban kpishi ve kera fa er ve lu wan ave ken akaa a ujijingi mbaiferev nahan ga. Asenge nga sha kwagh ne ga. Ujijingi mbaiferev mba a tahav mbu vihin or iyol shi eren kwaghbo kpaa. Mba a inja i ifer kpishi. Kpa, cii man Kristu una mase timin ve gbem sha won yô, mba nôngon sha tahav vev cii sha u ulugh ior van a ve ken ikyum ve sha u eren tahav mbu iferev. (Mateu 8:28, 29) Nahan aluer wea soo u lun gbem sha won shin tar zum u á kar a hanma ifer cii kera yô, saa u lu iyol waeng sha tom u azôv sha u lun ca a hanma tomahir cii.

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 91 la]

Ka an yange kwase u lamen a jijingi u ken Endor la nenge a nanaa?

[Ufoto mba sha peeji 92, 93 la]

Yange ônov mba Aôndo nenge a ônkasev mbaiorov

[Foto u sha peeji 94 la]

Mbatyomov mba yange ve gema ayol la ve tim sha mnger ga. Yange ve due ken ayol la kera shi ve kôndo ve yem sha

[Foto u sha peeji 97 la]

Bibilo i ta icin er: ‘Nyagh nen hanma inja tomahir cii’

 [Foto u sha peeji 98 la]

Mba yange ve hingir Mbakristu ken Efese mbara yange ve nande itiakerada ve i ahir la—ka ikyav i dedoo sha ci wase nyian