ARHEOLOGI so med ruševinami staroveškega Babilona odkrili ogromno količino žgane opeke, s katero je bilo mesto zgrajeno. Po besedah arheologa Roberta Koldeweya so opeko izdelovali v pečeh, ki so se nahajale »zunaj mesta, kjer je bila dobra glina in veliko lesa za kurjavo«.

Staroveški zapisi odkrijejo, da so babilonski uradniki peči uporabljali tudi za nekaj grozljivega. Paul-Alain Beaulieu, ki je profesor asiriologije na Univerzi v Torontu, pravi: »Kar nekaj babilonskih virov [...] govori o tem, da se je upornike ali skrunilce svetega na kraljev ukaz sežgalo.« V nekem besedilu iz časa kralja Nebukadnezarja beremo naslednjo obsodbo: »Uničite jih, vrzite jih v ogenj, zažgite jih, [...] v peč z njimi, [...] naj grejo v dim, naj se njihovo življenje konča v ognjenih zubljih.«

Poznavalce Svetega pisma to spomni na dogodke, opisane v 3. poglavju Danielove knjige. Glede na to zgodovinsko poročilo je kralj Nebukadnezar postavil velik zlat kip v ravnini Dura, zunaj mesta Babilon. Ko se trije mladi Hebrejci, Šadrah, Mešah in Abednego, niso hoteli prikloniti kipu, se je Nebukadnezar zelo razjezil. Naročil je, »naj peč sedemkrat bolj segrejejo kot običajno« in »jih vržejo v ognjeno peč«. Pred smrtjo jih je rešil mogočen angel. (Dan. 3:1–6, 19–28)

Tudi opeka, ki so jo našli v Babilonu, dokazuje, da je Sveto pismo točno. Na številnih opekah so napisi v slavo kralju. En takšen napis se glasi: »Nebukadnezar, kralj Babilona [...]. Palača, ki sem jo jaz, veliki kralj, zgradil [...]. Naj iz nje večno vladajo moji potomci.« Ta zapis je zelo podoben besedam, s katerimi se je hvalil Nebukadnezar in ki so zapisane v Danielu 4:30: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga jaz s svojo veliko močjo zgradil, da bo kraljeva prestolnica in da bo pričal o moji slavi in veličastnosti?«