Mamila

Definicija: Obstajajo različne definicije za besedo ”mamila“. Po pomenu, o katerem bomo tukaj razpravljali, mamila niso hrana, so snovi, ki vplivajo na razpoloženje in za zdravje niso potrebna, temveč se uporabljajo, da bi se ušlo življenjskim problemom in si ustvarilo občutek ugodja ali vznesenosti.

Ali Biblija kje prepoveduje uporabo mamil za užitek?

Ne omenja sicer sredstev, kot so heroin, kokain, LSD, PCP (angelski prah), marihuana in tobak. Daje pa potrebna vodila, da vemo, kaj delati in česa se izogibati, da bi ugajali  Bogu. Podobno Biblija tudi nikjer ne pravi, da je narobe koga ustreliti s pištolo, prepoveduje pa ubijanje.

Luka 10:25-27: ”Kaj naj storim, da podedujem večno življenje? . . . ’Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe.“ (Ali človek resnično ljubi Boga z vso svojo dušo in z vso svojo pametjo, če dela nekaj, kar mu brez potrebe krajša življenje in mu zamegli razum? Ali ljubi svojega bližnjega, če krade, da s tem podpira svojo narkomansko razvado?)

2. Kor. 7:1: ”Ker imamo torej te obljube [da imamo Jehova za svojega Boga in Očeta], ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v strahu Božjem!“ (Toda, ali lahko pričakujemo Božje priznanje, če vede delamo nekaj, kar nam skruni telo?)

Titu 2:11, 12: ”Kajti prikazala se je milost Božja zveličalna vsem ljudem, učeč nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter živimo zmerno [”se obvladujemo“, JB; ”živimo samoobvladujoče življenje“, TEV] in pravično in pobožno v sedanjem svetu.“ (Ali je uporaba mamil, ki vpliva na razsojanje ali povzroči izgubo samoobvladanja, v skladu s tem nasvetom?)

Gal. 5:19-21: ”Očitna so pa dela mesa, katera so: . . . čarodejstvo, . . . požrešnost in kar je temu podobnega; . . . tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega.“ (Dobesedni pomen grške besede pharmakía, ki je tukaj prevedena s ’čarodejstvom‘, je ”droge“. W. E. Vine v svojem slovarju An Expository Dictionary of New Testament Words, [London 1940, Zv. IV, str. 51, 52] takole pojasnjuje to grško besedo: ”Pri čarodejstvu so uporabljali tako milejše kot tudi močnejše droge in se ob tem zaklinjali in klicali okultne sile, hkrati pa so uporabljali čarobne formule, amulete itn., narejene navidez za to, da bi od uporabnika oziroma bolnika odvrnili pozornost in moč demonov, sicer pa zato, da bi čarodeji uporabnika presunili s svojimi skrivnostnimi umetnijami in močjo.“ Tudi danes so mnogi, ki uporabljajo droge, vmešani v spiritizem ali se družijo s tistimi, ki so vmešani vanj, kajti človek zaslepljene pameti  ali ujet v halucinacije je lahek plen demonov. Primerjaj Luka 11:24-26.)

Titu 3:1: ”Naj se pokoravajo poglavarstvom in oblastem.“ (Marsikje je posedovanje ali uporaba določenih mamil kaznivo dejanje.)

Zaradi nekaterih mamil se človek bolje počuti, torej vendarle niso tako škodljiva?

2. Tim. 3:1-5: ”V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo . . . veselje bolj ljubeči nego Boga . . . in teh se ogiblji.“ (Biblija jasno svari pred tolikšno poželjivostjo do užitkov, da bi ti stali pred pravičnimi načeli Božje besede in pred Božjo naklonjenostjo.)

Nekateri NARKOTIKI lajšajo bolečine in povzročajo občutek zadovoljstva. Toda lahko tudi zasvojijo in zaradi prevelike doze povzročijo tudi smrt. Vdihavanje nekaterih RAZTOPIN lahko povzroči občutek vznemirjenosti, povzroči pa lahko tudi nerazločen govor, nejasen vid, zmanjšano kontrolo mišic, povrhu vsega pa še nepopravljive poškodbe možgan, jeter in ledvic. HALUCINOGENI povzročajo tkim. ”high feeling“ počutje (nekakšna zamaknjenost) in kot kaže, preženejo utrujenost, motijo pa tudi sposobnost dojemanja razdalj, oslabijo logično razmišljanje, povzročijo lahko nepopravljive spremembe osebnosti in ustvarjajo samomorilska in ubijalska nagnjenja.

Kaj pa je z marihuano — ali je res neškodljiva? Nekateri zdravniki pravijo, da je

Doktor medicine David Powelson, bivši vodja psihiatrov v Cowellovi bolnici Kalifornijske univerze v Berkeleyu, si je nekoč prizadeval za uzakonitev uživanja marihuane. Pozneje, ko je bilo na razpolago več izsledkov, je pisal: ”Sedaj sem prepričan, da je marihuana najnevarnejše mamilo, proti kateremu se moramo boriti: 1. Sprva je uporaba zelo varljiva. Uživalec dobi občutek ugodja; ne zazna slabšanja svojih duševnih in fizioloških procesov. 2. Njena nadaljna uporaba vodi do motenj v mišljenju. Po enem do treh let neprestanega uživanja začnejo miselni  proces prevzemati patološke oblike razmišljanja.“ (Executive Health Report, oktober 1977, str. 8)

Dr. Robert L. DuPont, bivši direktor ameriškega Državnega instituta za vprašanja narkomanije, ki je včasih govoril, kako nenevarna je marihuana, je nedavno izjavil: ”Pravi problem je nevarnost za zdravje, ki ga sproža ta epidemija [ko mladi uživajo marihuano] in ta nevarnost je dvojna. Najprej gre za opoj, ki ima nevaren vpliv na vožnjo motornega vozila in na to, da človeku kratko in malo ni mar za svet okrog njega. Druga nevarnost je povsem fizična. Pri tistih, ki uživajo marihuano, se pojavi kronični bronhitis, podre se tudi hormonsko ravnovesje, kar potem vpliva na imunski sistem in morda celo povzroča raka.“ (Gazette, Montreal, 22. marca 1979, str. 9)

Science Digest navaja podrobnosti: ”Redno kajenje marihuane lahko čez čas razširi vrzeli med živčnimi končiči v možganih, ki so nujno potrebne za tako pomembne dejavnosti, kot so spomin, čustva in vedenje. Živci ne morejo opravljati svoje funkcije, če med njimi ni prehoda informacij.“ Nato članek komentira izide testov, opravljenih na živalih, in nadaljuje: ”Najhuje so prizadeti predeli nosnega pretina, ki so povezani s čuti; hipocampus, ki skrbi za tvorjenje spominskih funkcij in amigdala, ki je odgovorna za nekatere vedenjske funkcije.“ (Marec 1981, str. 104)

Ali je uživanje marihuane kaj bolj škodljivo kot uživanje alkoholnih pijač?

Alkohol je hrana, ki jo telo pretvarja v energijo; končne produkte odstrani telo samo. Vendar je neki psihofarmakolog izjavil: ”Marihuana je zelo močno mamilo in največjo napako naredimo, če jo primerjamo z alkoholom.“ ”Molekula THC [v marihuani] je 10 000 krat močnejša od molekule alkohola v sposobnosti proizvajanja mile intoksikacije . . . THC se zelo počasi izloča iz telesa in šele po nekaj mesecih si telo opomore od njenih učinkov.“ (Executive Health Report, oktober 1977, str. 3) Stvarnik ve, kako smo narejeni, in njegova Beseda dopušča zmerno uživanje alkoholnih pijač. (Ps. 104:15; 1. Tim. 5:23) Hkrati pa  strogo obsoja prekomerno uživanje alkohola, prav tako kot obsoja tudi požrešnost. (Preg. 23:20, 21; 1. Kor. 6:9, 10)

Zakaj Jehovove priče gledajo na kajenje tobaka kot na zelo resen prestopek?

Kdor kadi, kaže, da ne ceni daru življenja

Ap. dela 17:24, 25: ”Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem . . . daje vsem življenje in dihanje in vse.“

”Dokaz, da kajenje krajša življenje, je ogromen; vzročna povezava je trdna kot katerakoli druga v medicini.“ (Science 80, september/oktober, str. 42)

Iz poročil zvemo, da v Združenih državah Amerike letno zaradi kajenja umre 300 000 ljudi, v Veliki Britaniji 50 000 in tudi v Kanadi 50 000. ”Več kot milijon ljudi umre vsako leto zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, in v Tretjem svetu, ki porabi 52 % svetovne proizvodnje tobaka, hitro narašča delež takšnih smrti.“ (The Journal, Toronto, 1. september 1983, str. 16)

Bivši ameriški minister za zdravstvo, vzgojo in socialno varstvo Joseph Califano je rekel: ”Danes ni nobenega dvoma več, da je kajenje v resnici počasen samomor.“ (Scholastic Science World, 20. marca, 1980, str. 13)

Ni združljivo s tem, kar Bog zahteva od kristjanov

Rim. 12:1: ”Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno vaše bogoslužje.“

Najvišji zdravnik uradnik ameriške zdravstvene službe C. Everett Koop je rekel: ”Kajenje tobaka je jasno označeno kot glavni preprečljiv vzrok smrti v naši družbi.“ (The New York Times, 23. februarja 1982, str. A1) ”Zdravniške raziskave kažejo, da . . . je pričakovana dolžina življenja pri kadilcih v povprečju 3 do 4 leta krajša kot pri nekadilcih. Pričakovana dolžina življenja pri hudih kadilcih — pri tistih, ki pokadijo dnevno dva ali več zavojev cigaret — pa je lahko tudi do 8 let krajša kot pri nekadilcih.“ (The World Book Encyclopedia, 1984, Zv. 17, str. 430) Ali je prav, da  človek preda svoje življenje službi Bogu in nato to življenje počasi uničuje?

”Kajenje je tako uničujoče, posebno za srce in pljuča, da ostali vidiki preventivne medicine postanejo za kadilca sorazmerno nepomembni.“ (University of Southern California News Service, 18. februarja 1982) ”Kajenje je najbrž največji posamični povzročitelj slabega zdravja v svetu, ki se mu da ogniti.“ (Dr. H. Mahler, glavni direktor World Health Organization, v World Health, februar/marec 1980, str. 3) Ali je človek dosleden, če preda svoje življenje za sveto službo Bogu, nato pa ga namerno uničuje?

Kdor kadi, krši Božjo zahtevo, naj ljubimo svoje bližnje

Jak. 2:8: ”Ljubi bližnjega svojega kakor sebe.“ (Primerjaj Matej 7:12.)

”Nedavna študija . . . je pokazala, da žene nekadilke pri možeh kadilcih umrejo v povprečju štiri leta mlajše kot žene nekadilke pri možeh nekadilcih.“ (The New York Times, 22. novembra 1978, str. C5) ”Kajenje v nosečnosti lahko povzroča tako resne prirojene deformacije, da lahko umre že zarodek ali pa dojenček takoj po rojstvu.“ (Family Health, maj 1979, str. 8) Tako neprijazno ravnanje z družinskimi člani jasno kaže, da se človek ne obnaša krščansko. (Primerjaj 1. Timoteju 5:8.)

”Raziskave so pokazale, da medtem ko povprečni kadilec sorazmerno malo časa kadi svojo cigareto, pa je nekadilec dejansko prisiljen, da zoper svojo voljo vdihava skoraj toliko ogljikovega oksida, katrana in nikotina kot kadilec, ki sedi poleg.“ (Today’s Health, april 1972, str. 39) Kdor je tako neprijazen do sočloveka, ne kaže ljubezni do Boga. (Glej 1. Janezovo 4:20.)

Zakaj je Bog ustvaril rastline, iz katerih se lahko pridobivajo mamila, če je tako napak, da jih človek uporablja?

Stvari, ki jih človek zlorablja, se običajno lahko tudi pravilno uporablja. Isto je s človekovo sposobnostjo  razmnoževanja. Isto je z vinom. Marihuano pridobivajo iz posušenih listov in vršičkov konoplje pred cvetenjem, iz katere lahko pridobivamo uporabna vlakna za izdelavo vrvi in platna. Liste tobaka, ki jih zlorabljajo kadilci, lahko uporabljajo za izdelavo razkužil in insekticidov. Kar se tiče zemeljskega bogastva, se bomo morali še veliko naučiti, če ga bomo hoteli koristno uporabljati. Celo plevel je koristen za preprečitev erozije in za nasteljo, kjer zemlje ne obdelujemo.

Kaj lahko naredi človek, ki se je poskušal osvoboditi kajenja ali drugačne uporabe mamil, pa ni uspel?

S proučevanjem Biblije in razmišljanjem je treba najprej razviti močno željo, da bi ugajali Bogu in živeli v njegovi pravični novi ureditvi. Če se mu približaš, se bo približal on tebi in ti dal potrebno pomoč. (Jak. 4:8)

Treba je biti prepričan, da so te navade slabe in privzgojiti si je treba pravo sovraštvo do njih. (Ps. 97:10) Za ta del lahko pregleduješ dejstva, prikazana v tem delu knjige. Razmišljaj, ne o trenutnih užitkih, ki jih lahko prinašajo te navade, ampak o tem, kaj ugaja Bogu in kako gnusne so posledice teh slabih navad.

Če čutiš veliko željo po cigareti ali po katerem od mamil, goreče moli k Bogu za pomoč. (Luka 11:9, 13; primerjaj Filipljanom 4:13.) Stori to takoj. Vzemi tudi Biblijo in jo glasno beri, ali pa skušaj priti v stik z zrelim kristjanom. Povej mu, kaj se dogaja, in ga prosi za pomoč.