Mo dad, o Džon Mils, ulo Istraživači e Biblijako ko 1913. berš, ked krstindža pe ki Njujork. Tegani hine lje 25 berš. O govor ko oljeso krštenje ičerdža o phral Rasel. Sigate palo odova, mo dad dželo ko Trinidad, kuri ženisalo jekha revno phenja koja vičindža pe Konstansa Farmer. Mo dad pomožindža peklje amaljese e Vilijamese Braun dži trajindža i projekcija andi „Foto-drama stvaranja“. Odova čerdža dži ko 1923. berš, ked i porodica Braun hine bičhaldi ki zapadno Afrika. Mo dad hem mi daj, kola hine ljen nebesko nada, ačhilje ko Trinidad.

Me roditeljija hine ljen enja čhave. E phuredere čhavese dindže nav Raterford, premalo predsedniko kova tegani hine, ki korporacija Watch Tower Bible and Tract Society. Ked me bijandiljum, ko 30. decembar 1922. berš, dindže man nav premalo Klejton Vudvort, ov tegani hine urednik ando časopis Zlatni vek (akana Probudite se!). Amare roditeljija obezbedindže amendže osnovno obrazovanje, ama više vačerdže amendže kobor tano važno duhovno te napredujina. Mi daj but šukar džandža te objasnini o čačipe andi Biblija. Mo dad but manglja te vačeri amendže o priče andi Biblija. Dži vačerdža amendže akala priče, ov glumindža te šaj amen te zamislina e biblijake događaja.

Sa odova so čerdže andža but šukar rezultatija. Trin amendar kotar pandž phralja hijam lje ki škola Galad. Amare trin phenja but berša služindže sar pionirija ko Trinidad i Tobago. Odoljese so me roditeljija šukar sikadže amen hem mothodže amendže but šukar primer, upro amende ispunindže pe o lafija kotar Psalam 92:13: „Okola kola tane sadime ko e Jehovaso čher, ko dvorija amare Devljese, on ka cvetonen.“

Ko amaro čher sa hine povezimo e službaja. Koro amende čedena pe hine o pionirija hem but puča vačerdže kotar o phral Džordž Jang, o misionari kotar Kanada kova alo te posetini o Trinidad. Meklje roditeljija hine but bahtalje dži vačerdže  kotar o phralja hem o phenja koljenca sarađujindže, kotar porodica Braun, kola tegani hine ki zapadno Afrika. Sa odova podstaknindža man te počminav te džav ki služba pana ked hine man deš berš.

Ko odova vreme, amare časopisija direktno mothovena hine koj tani i hovavni religija, koj tano o pohlepno trgovačko sveto hem o rumimo političko sistemi. Odoljese ko 1936. berš, o guverneri ko Trinidad, upro kova utičindže o sveštenikija, zabranindža sa amare publikacije. I literatura garadžam hem delindžam la sa dži na trošindžam sa so hine amen. Amen svedočindžam adžahar so akhardžam plakate hem delindžam traktatija dži dželjam ko grupe, phirindoj ja biciklenca. Propovedindžam ko but dur thana ko Trinidad. Ki diz Tunapuna koristindžam vorda kola hine ljen zvučnikija. Odova čače hine but šukar! Odoljese so bariljum ki asavki duhovno atmosfera, krstindžum man ked hine man 16 berš.

Odova duhovno nasledstvo hem o prva iskustvija ki služba čhidže maje želja te ovav misionari. Odija želja ičerdža man pana ked dželjum ko ostrvo Aruba ko 1944. berš, kuri već hine o phral Edmund Kamings. Hijam lje but bahtalje ked deš manuša alje ko Dive ked setina amen ko Isuseso meribe ko 1945. berš. Aver berš ko odova ostrvo phravdilji i prvo skupština.

Sig palo odova svedočindžum ki buti jekha džuvljače, olako nav hine Oris Vilijams. Oj but ičerdža pe ko odova so sikavi hine olaki vera hem odoljese but branindža piklji vera. Ama ked počmindža te proučini i Biblija, oj sikljilji soj tano pravo čačipe hem krstindža pe ko 5. januar 1947. berš. Palo odova zaljubisaljam hem venčisaljam. Ko novembar, 1950. berš počmindžam e pionirsko služba. Šaj te phenav so i Oris barvardža mo dživdipe.

Ko 1955. berš hijam lje vičime ko 27. razred ki škola Galad. Tegani i Oris hem me ačhadžam i buti, bikindžam o čher hem avera buča hem adžahar mukljam i Aruba. I škola završindžam ko 29. jul 1956. berš hem hijam lje bičhalde ki Nigerija.

Ked razmislini kotar odova vreme, i Oris phendža: „O misionarsko dživdipe isi lje po vreme ked ušteja hem ked pereja hem e Jehovaso duho pomožini amen te sikljova ko sa. Mo rom hine lje želja te ovel misonari, ama me na hine man odija želja. Pobuter mangljum te ovel man mo čher hem te oven man čhave. Ama, počmindžum te razmislinav averčhane ked dikhljum kobor tano hitno te propovedini pe o šukar haberi. Ked završindžam o Galad, hijum lje spremno te dav sa mandar ki misionarsko služba. Dži khudžam ko brodo Kvin Meri, o Vort Tornton, kova čerdža zajedno e phraljeja Nor, phendža amendže phravdo drumo. Vačerdža so ka služina ko Betel. „Oh na!“, phendžum ko glaso. Ama, sig sikljiljum ko odova dživdipe savo tano ko Betel hem mangljum lje. Odothe čerdžum razna buča. Najviše mangljum te čerav ki recepcija. Mangava e manušen, a othe hijum lje ko direktno kontakt e phraljenca andi Nigerija. But puča bi avena pherde prašinaja, umorna hem bokhalje. Uživindžum ko odova te brinina man odoljestar te osvežinen pe hem te odmorinen pe. Ked god bi razmislinava so ko jekh asavko način služinava e Jehovase, odova bi čerela man te ovav bahtalji hem zadovoljno.“ Odoljese so čerdžam sa akava e Jehovase, hine amen bare blagoslovija.

Ked jekh puti ko 1961. berš čedisaljam sar porodica ko Trinidad, o phral Braun hine but bahtalo dži vačerdža sa so doživindža ki Afrika. Tegani hem me vačerdžum kotar odova sar ki Nigerija o delo but šukar napredujini. O phral Braun doljindža man ki janglja hem phendža me dadese: „Džoni, tu šaj na resljan ki Afrika, ama o Vudvort reslja!“ Tegani mo dad phendža: „Samo adžahar, mo čhavo! Samo adžahar!“ Ohrabrenje kola dindže man akala but duhovna manuša ano mande zorjačerdža mi odlučnost, miklji misionarsko služba te čerav la sa pošukar.

Ko 1962. berš, hine man but šuži prilika te sikaven man diso pobuter ko 37. razred ki škola  Galad, koja trajindža deš masek. O phral Vilfred Guč, kova tegani hine nadgledniko ki podružnica ki Nigerija, dželo ko 38. razred hem hine bičhaldo te služini ki Engleska. Tegani me hine man odgovornost te dikhav sar džala i buti ki podružnica ki Nigerija. Sar o phral Braun, hem me počmindžum but puča te putujinav ki celo Nigerija hem te pendžarav e phraljen, koljen but mangljum. Iako na hine ljen o buča sar so isi ko barvalje phuvja, on hine bahtalje hem zadovoljna. Odova samo mothovi so o bahtaljipe hem o zadovoljstvo na avena kotar materijalna buča. But šukar hine te dikhel pe so, uzo odola okolnostija ko kola hine, ko sastankija uvek avena čista, uredna hem na našaldže poklo dostojanstvo. Ko kongresija bi avena kamionenca hem autobusenca kola hine phravde ki strana, soj tano normalno ki Nigerija. But puča ko odola autobusija šaj hine te dikhen pe naslovija, sar so hine akava: „Kapka po kapka hem ovela baro okeani.“

Odola lafija tane čače. Hem o najtikno trud ki služba isplatini pe, a amen mothodžam amaro trud. Ko 1974. berš, i Nigerija ulji prvo phuv palji Amerika ki koja o broj ando objaviteljija reslja ko 100 000. Odova hine baro uspeh!

O delo napredujindža iako hine građansko maribe, kova ki akija phuv počmindža ando 1967. dži o 1970. berš. O phralja ki bijafransko strana andi ljen Niger masekonca našti hine te ovel ljen kontakt e podružnica. Valjandžam te ljegara ljendže duhovno hrana. Molindžam amen e Jehovase, mukljam amen upro oljeste hem nekobor puča nakhljam i ljen, sar so vačerdžum ki početka.

Pana ičerava ki godi odola opasna putovanja prekali ljen Niger. O vojnikija kola šaj hine lokho te pucinen, o nabormipa hem avera opasnostija šaj hine haričkase te ljen amaro dživdipe. Na hine lokho te nakhel pe uzalo vladake vojske, ama hine pana postrašno ki bijafransko strana, sose aver vojska već zauzmindža odija strana. Jekh rat čamcoja nakhljum i sigutni ljen Niger kotar Asaba dži i Oniča hem dželjum ki Enugo te ohrabrinav e starešinen kola služindže uduri. Aver puti dželjum te ohrabrinav e starešinen ki Abu, kuri na mukena hine o svetlo odoljese so na hine bezbedno. Ked hijum lje ki Port Harkurt, e vladake vojske uspindže te khuven ko bijafranske barikade avrijal i diz, pa valjandžam te čhinava o sastanko adžahar so ki sig molindžam amen.

Odola sastankija but valjandže e phraljendže te šaj te uverinen pe so o Jehova mangela ljen hem brinini pe oljendar hem te šaj te na ačhon ki nikasi strana (te oven neutralna) ki politika hem te oven ko jekhipe. O phralja but šukar ičerdže pe ko odova but pharo vreme. Mothodže mangipe kova hine pobaro kotar i mržnja maškaro plemenija hem ačhilje ko jekhipe avere phraljenca. Hine amendže but drago so šaj te ova oljenca dži ačhilje verna ko odola kušnje.

Ko 1969. berš, o phral Milton Henšel hine predsedavajući ko međunarodno kongres e temaja „Mir ki phuv“ ko stadioni Jenki, ki Njujork. But sikljiljum oljestar dži pomožindžum lje ki odija buti, so mothodža pe but korisno ked aver berš ki Lagos, ki Nigerija, organizujindžam o međunarodno kongres e temaja „O manuša premali Devljesi volja“. Iako odova berš o građansko maribe tek završindža pe, samo sebepi so hine amen e Jehovasi pomoć ičerdžam odova kongres. Hine 121 128 manuša, a o program pratindža pe ko 17 čhibja. O phral Nor, o phral Henšel hem avera, kola alje tikne avioneja kotar Amerika hem Engleska, hine ko jekh ando najbare krštenja kotar Pedesetnica koja pomini pe ki Biblija. Krstisalje čak 3 775 manuša! Niked na hine man pobuter obaveze nego li ko vreme ked pomožindžum te organizujini pe odova kongres. Niked na adžičerdžam te ovel odobor baro broj objaviteljija!

Ki Nigerija hijum lje pobuter ando 30 berš. Disavo puti služindžum sar putujućo nadgledniko hem sar zonsko nadgledniko ki zapadno Afrika. O misionarija hine but zahvalna so dobindže pažnja hem ohrabrenje ko odola prilike. Hine pravo zadovoljstvo te uverina oljen so oljengo trud but dičhola! Sikljiljum so najšukar način te pomožine e manušendže te napredujinen tano odova te de ljen ti pažnja. Odova čerela e Jehovasi organizacija te ovel zoralji hem te ovel la sloga.

 Samo sebepi e Jehovasi pomoć uspindžam te ikljova ko krajo e problemenca kola andže o maribe hem o nabormipe. Dikhljam so o Jehova blagoslovini amen. I Oris phendža:

„O solduj nekobor puča hine amen malarija. Jekh puti o Vort onesvestindža pe hem ljegardžam lje ki bolnica ko Lagos. Phendže maje so na ka ačhol dživdo, ama ki sreća ačhilo dživdo! Ked osvestindža pe, e manušese so čerela ki bolnica kova arakhlja lje vačerdža ljese kotar e Devljeso Kraljevstvo. Palo odova, o Vort hem me dželjam ko odova manuš, ko gospodin Nvambive, hem nastavindžam oljeja te vačera andi Biblija. Prihvatindža o čačipe hem palo odova ulo starešina ki Aba. Hem me butendže, pa čak hem e zoralje muslimanendže, pomožindžum te oven verna e Jehovase sluge. Ama odova so čerdža amen te ova najviše bahtalje tano odova so pendžardžam hem mangljam e narodo, i kultura, o običaja (adetija) hem i čhib koja vačeri pe ki Nigerija.“

Sikljiljam pana diso: Te šaj te ova uspešna ki služba ki aver Phuv, valjani te manga amare phraljen hem phenjen bizo razlika kotar savi kultura tane.

Palo odova so služindžam ko Betel ki Nigerija, ko 1987. berš, hijam lje bičhalde sar misionarija ko but šužo ostrvo, Sveta Lucija. Hine but šukar te služini pe uduri, ama akana hine amen neve problemija. Ki Afrika o murša hine ljen but romnja, a ki Sveta Lucija o problemi hine so o rom hem i romni živindže bi venčime. E Devljeso Lafi bute manušen kola proučindže i Biblija podstaknindža te promeninen asavke but bare buča ko po dživdipe.

Pošto aljam ko phure berša, o phralja ando Vodeće telo ko 2005. berš odlučindže te dža te živina ko glavno sedište, kova tegani hine ko Bruklin. Svako dive zahvalina man e Jehovase so dindža man e Orisa. Ko 2015. berš i Oris mulji, a me pana akharava odija dukh ko vilo. Oj hine romni kola našti hine te na mange. Našti hine te ovel man pošukar amal ko dživdipe. Zajedno hijam lje 68 berš. Haljiljam so i tajna sar te ove bahtalo, bilo ko brak ja ki skupština, tani te poštujine o poglavarstvo, te oprostine celone viljeja, te ačhove ponizno hem te mothove o plod duha.

Ked bi diso ovela so šaj te razočarini amen ja te obeshrabrini amen, tegani molindžam e Jehova te pomožini amen te služina oljese celone viljeja iako hine sa odola problemija. Ked god trudindžam amen te sikljova sar te živina ko neve okolnostija, o buča bi džana ko pošukar — a o najšukar tek avela! (Isa. 60:17; 2. Kor. 13:11).

O Jehova blagoslovindža meklje roditeljengo hem averengo trud ko Trinidad i Tobago, adžahar so premalo paluno izveštaj uduri e Jehovase služinena 9 892 manuša. Sebepi e phraljengo trud ki Aruba, i prvo skupština ki koja služindžum napredujindža hem akana ko odova ostrvo isi 14 but šukar skupštine. O broj kotar objaviteljija ki Nigerija barilo ko 381 398. A ki Sveta Lucija, e Jehovase služinena 783 manuša.

Akana isi man više kotar 90 berš. Ko Psalam 92:14 okoljendar kola tane „sadime ko Jehovaso čher“ vačeri: „Ka cvetonen hem ked o bala ka parnjon, ka ačhon saste hem zoralje.“ But hijum zahvalano e dživdipase kova nakhljum lje služindoj e Jehovase. Moklo barvalo duhovno nasledstvo ohrabrindža man te dav sa najšukar mandar. Ov irindža maje adžahar so but blagoslovindža man, ispunindža poklo obećanje kova dindža peklje slugendže: „Ko dvorija amare Devljese, on ka cvetonen“ (Ps. 92:13).